Suhi zadrževalniki za suho Izolo

Na območju treh izolski hudournikov – Rikorvo 1, Rikorvo 2 in Morer – se bo kmalu začela gradnja šestih suhih zadrževalnikov različnih prostornin, ki bodo bistveno izboljšali poplavno varnost nižje ležečih območij. Suhi zadrževalniki začasno zadržijo meteorno vodo, ki se nato postopoma in nadzorovano izliva v vodotoke, s čimer se ob močnih padavinah zmanjša nevarnost poplav.

Občina Izola je po pooblastilu Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) izvedla vse potrebne postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj. Ta so bila pridobljena za tri zadrževalnike na območju Rikorvo 1, enega na Rikorvu 2 ter dva na hudourniku Morer. Na hudourniku Mehanotehnika 2 pa bo urejena zapornica za regulacijo iztoka vode. Vrednost naložbe znaša 3,6 milijona evrov z davkom, zaključek projekta pa je predviden do pomladi prihodnjega leta.

Največji zadrževalnik bo stal na območju Rikorvo 2 s prostornino 16.730 kubičnih metrov in nasipom, visokim več kot štiri metre. Na območju Morer pod hitro cesto Koper–Izola bo zgrajen zadrževalnik s prostornino 8.420 kubičnih metrov, nad cesto pa še en prostornine 7.320 kubičnih metrov. Na Rikorvu 1 bo zadrževalnik prostornine 5.000 kubičnih metrov, pod hitro cesto pa še dva zaporedna prostora s prostorninama 11.000 in 3.000 kubičnih metrov.

»V zadnjih letih smo se v občini Izola ob močnejših padavinah večkrat soočili s poplavljanjem, ki je zlasti posledica hudourniških voda in zvišanja morske gladine. Največ težav povzročajo hudourniki Morer, Mehanotehnika 1, Mehanotehnika 2 in Rikorvo, kjer ob močnejših nalivih velike količine vode v kratkem času pritekajo iz strmih pobočij v nižine ter s seboj prinašajo zemljo, vejevje in druge naplavine,« so sporočili iz izolske občine. Med najbolj prizadetimi območji je bilo v zadnjih letih mestno središče. »Ob izredno intenzivnem deževju in hkratnem dvigu morske gladine je prihajalo do poplav v Skladiščni, Alietovi, Ljubljanski, Ribiški ulici, Ulici ob stolpu, na Velikem in Manzioliovem trgu ter na delu Sončnega nabrežja. Težave se pojavljajo zlasti v starem mestnem jedru, kjer so poplave posledica kombinacije visokega plimovanja, obilnih zalednih padavin in preobremenjenega meteornega sistema,« so še dodali.

Poplavna ogroženost slovenske obale sicer ni nov pojav. Novembra 1969 je morje poplavilo skoraj celotno obalo, v Kopru je bila voda visoka 94 centimetrov. Zalilo je obalno cesto, dele Izole, Pirana in Portoroža. V Piranu so bili avtomobili na Tartinijevem trgu potopljeni v meter vode, nekatere so vetrovi celo razbili ob zidove. Poplavljena je bila tudi bonifika z osnovno šolo. Dogodek velja za največjo poplavo v zgodovini obalnega območja.

Analize kažejo, da so poplavne površine največje v občini Piran zaradi sečoveljskih solin, najmanjše pa v Izoli. A tudi tam bi ob izjemnih poplavah voda zalila avtokamp Jadranka, del ladjedelnice, kopališče, svetilnik, pristanišče in večji del starega mestnega jedra. Ob običajnih poplavah je prizadeta predvsem obala in nekaj objektov na Velikem trgu.

Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) se bo gladina morja do konca stoletja verjetno dvignila za okoli 30 centimetrov, če bomo uspeli zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Če ukrepov ne bo, lahko dvig seže do višine enega metra, ob kolapsu ledenih pokrovov na Grenlandiji in Antarktiki pa celo več kot dva metra. »Ta hip je negotovo, ali se bo kolaps zgodil ali ne. Konzorcij znanstvenikov zadnjega poročila sinteznega IPCC (Medvladnega panela za podnebne spremembe) pa to verjetnost ocenjuje pod pet odstotkov, kar glede na izjemne posledice ni tako malo,« so dodali na ARSO.

Z gradnjo šestih suhih zadrževalnikov Izola aktivno krepi zaščito pred vplivi podnebnih sprememb in ekstremnimi vremenskimi pojavi. Naložba bo izboljšala varnost urbanih in kmetijskih območij, zmanjšala tveganje za škodo na infrastrukturi ter zaščitila prebivalce obalnega dela mesta. Gre za pomemben korak k večji odpornosti Izole na prihodnje vremenske ekstreme in k varnejšemu življenju ob morju.

Ana Zupan