Tako mlada, pa že morilka
Nedavno so mediji poročali, da je policija v stanovanjski hiši na območju Dobrunj našla truplo 46-letne ženske, ki naj bi umrla nasilne smrti. Kasneje se je izkazalo, da je mladoletna hči ubila svojo mamo. Mladoletna dekleta so v kazenskem pravu velika redkost, ko gre za najhujša kazniva dejanja povzročitve smrti. Ideja ženske »zločinke« je šok tudi za medije, ki domnevno storilko označijo bodisi za dobro bodisi za slabo in se posledično odločijo o tem, katere dele njene zgodbe bodo med poročanjem o dogodku poudarili.
Zdi se, da mediji zaradi redkosti primerov in utrjenih sodb glede mladoletne storilke najtežjih zločinov ne morejo obravnavati brez senzacionalizma. Dekleta, ki povzročijo smrt nekoga, družba dojema kot posebej zavržne. Mnogi se še danes težko otresejo prepričanja, da gre za nežna, materinska in neškodljiva bitja, ki nikakor ne morejo biti preračunljive in hladnokrvne zločinke. In ta stereotip potrjuje tudi statistika, mladoletne storilke kaznivega dejanja umora in uboja predstavljajo enega manjših deležev na sicer obsežnem področju kriminalitete. To pa ne pomeni, da niso sposobne okrutnih zločinov in da jih včasih ne ženejo enaka čustva kot druge morilce, večinoma moške.
Statistični podatki kažejo, da se je delež žensk med zaporniško populacijo na svetovni ravni v letu 2022 gibal med 3,4 in 7,4 odstotka, v povprečju pa je bil 6,9-odstoten. V Sloveniji smo imeli v obdobju, za katerega so dostopni podatki, podani le dve ovadbi za mladoletnice za kazniva dejanja umora in uboja. Za obe mladoletnici je sodišče s sklepom postopek ustavilo. V sosednji Italiji je še bolj izrazita redkost mladoletnih storilk kaznivega dejanja povzročitve smrti. Med letom 2007 in 2016 ni bilo niti enega samega primera, ko bi takšno kaznivo dejanje zagrešila mladoletnica, stara 13 let ali manj. Storilk, starih med 14 in 17 let, je bilo v celotnem obdobju skupaj le 28, kar predstavlja 0,09 odstotka vseh storilcev tega kaznivega dejanja.
Žrtve storilk kaznivega dejanja uboja ali umora, ki takšno dejanje zagrešijo le enkrat, so skoraj vedno njihovi družinski člani. Običajno se ta dejanja zgodijo na domu storilke. Raziskave so pokazale, da je bilo kar 80 odstotkov žrtev v intimnem odnosu s storilko oziroma so si bile z njo zelo blizu, tako fizično kot emocionalno. Najpogosteje ženska za žrtev izbere moža, ljubimca ali svojega otroka. Verjetnost, da bo odvzela življenje neznancu ali bežnemu znancu, je statistično praktično neobstoječa. Tipična ženska morilka ni tista, ki bi naklepno iskala žrtve, temveč je njena motivacija pogosto prav izviti se iz situacije, v kateri je sama žrtev zlorabe.
Poleg motiva samoobrambe in odziva na nadlegovanje pa ženske pogosteje ženejo tudi povsem »človeški« vzroki, ki majejo stereotipno podobo ranljivega, krhkega bitja – potreba po pridobitvi denarja za droge, maščevanje ali ljubosumje. V skoraj vseh primerih storilka dejanje izvrši sama. Podatek iz neke raziskave kaže, da je kar tretjina ženskih storilk povzročitve smrti v času dejanja pod vplivom alkohola oziroma ga zaužije pred dejanjem. Praviloma so sostorilci deklet fantje. Morilsko orožje je mnogokrat nož. Velika večina deklet, ki storijo najhujše kaznivo dejanje umora, pa prihaja iz socialno zelo šibkih okolij in so bile žrtev zlorabe.
V svetu se je sčasoma izoblikovalo nekaj različnih sistemov obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ključna sta dva: zaščitniški (angl. welfare) in pravičnostni (angl. punishment) model. Za prvega je značilno, da prestopniško vedenje mladoletnika razume kot posledico neustreznih življenjskih, predvsem družinskih razmer. Namen obravnavanja mladoletnika tako ni kaznovanje, temveč pomoč oziroma odpravljanje vzrokov za njegovo prestopniško vedenje.
Kako torej nasloviti temeljne probleme, ki se nanašajo na obravnavanje mladoletnih storilk? Skrb vzbujajoči so predvsem deleži deklet s socioekonomsko slabšim izhodiščem ali težavami v partnerstvih. Že na prvi pogled je jasno, da to niso vprašanja, ki bi jih bilo mogoče izolirano reševati samo v kazenskem postopku, ampak bo potrebno spremeniti ekonomsko-socialne pogoje, ki v naši družbi ljudi pehajo v nasilna dejanja. Tudi družinske razmere so odvisne od stanja v družbi. Razmere v ekonomski sferi so vse bolj neizprosne, nasilje pa je pogosto izraz nemoči in obupa.
Simon Smole
