V koaliciji izpostavili Maljevčeve dosežke, v opoziciji nezadovoljni z njegovim delom
Poslanci v razpravi o interpelaciji ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki traja že približno osem ur, še dodatno pojasnjujejo stališča, ki so jih predstavile že poslanske skupine. Tako v koaliciji izpostavljajo dosežke ministrovega dela, v opoziciji pa so kritični predvsem do zamud pri uresničevanju pravic do dolgotrajne oskrbe.
Izdana odločba še ni storitev, je opozorila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Direktorji domov za starejše so po njenem opažanju nezadovoljni, ker se obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo pobira, storitev pa še ni. Če vlada v četrtek ne bi potrdila predloga zakona za poenostavitev prevedbe v sistem dolgotrajne oskrbe, ki ga vidi kot “gasilskega”, dolgotrajna oskrba sploh ne bi zaživela, je opomnila. Zakonski predlog se ji zdi bližnjica. “Ampak z bližnjicami bi znal vsak vladati,” je bila pikra.
Sistem dolgotrajne oskrbe je nedelujoč, je prepričana tudi poslanka iz poslanske skupine nepovezanih poslancev Eva Irgl. V domovih za starejše po njenih besedah menijo, da je avtomatična prevedba več kot 20.000 stanovalcev domov v sistem dolgotrajne oskrbe tvegana poteza, ker ni merljivih in preverjenih kriterijev prevedbe v nov sistem. Pri tem se poslanka sprašuje, zakaj so po domovih sploh pobirali soglasja k prevedbi, če bo ta zdaj avtomatična.
Zvonko Černač iz SDS pa je bil med drugim kritičen do tega, da se število uporabnikov e-oskrbe ni povečalo, ampak jih je približno 5000, kar je toliko kot v času prejšnje vlade, ko je projekt E-oskrba na daljavo začel izvajati Telekom Slovenije skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije. “Če bi delo nadaljevala prejšnja vlada, bi bilo teh uporabnikov danes približno 15.000,” je dejal. E-oskrbo namreč po njegovih besedah potrebuje med 15.000 in 20.000 ljudi.
Dean Premik iz Svobode je medtem obžaloval, da predlagatelji skušajo z interpelacijo nabirati politične točke. Kot veliko prednost nove ureditve je navedel, da bodo stanovalci v domovih za starejše od 1. decembra plačali le za nastanitev in prehrano, in sicer največ v znesku zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe. Ta letos znaša 782 evrov. Ta kapica bo veljala za standardno nastanitev, ki je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij.
Na očitke zaradi zamika izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi pa je odgovorila Tatjana Greif iz Levice. Po njenem opozorilu je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet v mandatu prejšnje vlade, pomanjkljivo urejal ključna področja, predvsem pa ni vzpostavil stabilnega vira financiranja. Veljavni zakon o dolgotrajni oskrbi iz leta 2023 je po njenih besedah denimo vpeljal status oskrbovalca družinskega člana. Določbe o oskrbovalcu urejajo prej neplačano skrbstveno delo in omogočajo staranje v domačem okolju, je dejala.
Minister je tudi v razpravi na očitke o zamudi ponovil, da sistem dolgotrajne oskrbe ne zamuja nekaj mesecev, ampak 30 let. Opoziciji je očital, so imeli v preteklosti priložnost urediti to področje, a ga niso. Poudaril je, da z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo “prvič vzpostavljamo stabilno in predvidljivo financiranje in predvsem nižje položnice za tiste, ki so v domovih za starejše”. Pojasnil je tudi, da so bile cene za dolgotrajno oskrbo “vzpostavljene v sodelovanju z izvajalci, na podlagi njihovih dejanskih stroškov in junija 2025 tudi prilagojene”. “Sistem, ki ga vzpostavljamo, je finančno trden,” je poudaril.
Iz poslanske skupine SD se v razpravi za zdaj ni oglasil še nihče.
DZ ima za razpravo skupno na voljo 14 ur in pol, glasovanje o ministrski usodi Maljevca bo tako predvidoma v poznih večernih urah. Za uspeh interpelacije je potrebnih 46 glasov, predlagatelji, torej poslanci NSi in SDS, jih imajo skupaj 32. Minister uživa podporo koalicije, kar mu bržkone zagotavlja obstanek na ministrski funkciji.
