Slovenska matica s pestro bero knjižnih novosti

Kot je na predstavitvi povedala arhitektka Majda Kregar, ki je podala pobudo za knjigo Risbe in refleksije ter zapisala tudi eno od treh spremnih besed, Ravnikarja javnost danes pozna predvsem po njegovem arhitekturnem opusu. Ker pa je zelo poseben tudi ta del njegovega ustvarjanja, se ga ji je zdelo potrebno predstaviti. Knjiga prinaša izbor iz zelo obsežnega gradiva in predstavlja šele začetek. Ravnikarja je opisala kot renesančnega človeka, ki ga je zanimalo marsikaj. Že od mladosti je risal ves čas in skozi risbo premišljeval. V pričujoči knjigi so zbrane risbe in zapisi, v katerih se je posvečal splošnim problemom eksistence. Kot je še povedala, so Ravnikarjeve misli v knjigi razporejene poljubno, včasih se vsebinsko ujamejo z risbo, večinoma pa ne.

Spremni besedi h knjigi sta napisala tudi arhitekt Jurij Kobe in umetnostni zgodovinar Milček Komelj. Slednji je na predstavitvi Ravnikarjeve risbe opisal kot izjemno sugestivne in mojstrske ter Ravnikarja v njegovih razmišljanjih kot zelo avtentično osebnost, ki je nenehno razmišljal o vsem. V risbi je bil mojster črte, njegova črta je intenzivna in ostra, z linijo pa je znal ustvarjati slikarske učinke.

Knjigo Ivan Mrak: Štiri drame je uredil Denis Poniž, ki je napisal tudi spremno študijo. Kot je povedal, je Mrak (1906-1986) veljal za bizarno in nenavadno osebnost, priljubljen ni bil ne pri literatih in še manj pri politikih. Izbor dram in spremna študija temeljita na vrsti novih dejstev, podatkov in pričevanj, ki jih je našel v Mrakovi zapuščini. Knjiga prinaša štiri drame oz. tragedije, ki pokrivajo vsa obdobja Mrakove ustvarjalnosti, in sicer besedila Jozefina Baker (1929), Ivan Grohar (1937-1942), Gorje zmagovalcev (1943-1944) in Spoved lučnim bratom (1971). V spremni študiji pa je osvetlil tiste točke v Mrakovem življenju in literarnem delu, za katere je menil, da so bile doslej premalo izpostavljene ali celo napačno interpretirane.

Knjiga Umetnost v živem in mrtvem kotu Jožefa Muhoviča prinaša razprave s področij estetike in likovne teorije. Kot je povedal Muhovič, knjiga temelji na njegovem troživstvu – na dejstvu, da je likovni umetnik, likovni teoretik in filozof estetike. Razprave so razvrščene v tri dele. Prvi z naslovom Umetnost prinaša estetske razprave, drugi z naslovom Likovna umetnost likovnoteoretske, v tretjega z naslovom Umetnost v prostoru in času pa je avtor uvrstil razpravi, ki naj, kot so zapisali pri založbi, pokažeta teorijo na delu, se pravi njene potenciale in njene šibkosti, ko se “v živo” srečuje z umetnostnimi fenomeni.

Druga pesniška zbirka Jana F. Jarca z naslovom Skoz bele poljane nedokončanih zgodb je po besedah pisca spremne besede Milčka Komelja mozaično nizanje utrinkov iz življenja pesnika, ki se sprehaja po naravi in opazuje lepote sveta ter se ob tem zaveda težav, ki jih prinaša življenje. Pesmi so zapisane v preprostih verzih, vse je povedano neposredno in hkrati metaforično.

Predstavili so tudi pesniško zbirko Milene Kraševec Predstavljam se tako, ki je nastala v okviru letošnjega projekta Knjiga me pomlaja 2: Matičina jezikovna druženja, ki poteka v različnih domovih za starejše.