Mehko kuhan strip: Vsi so molčali, pa sem molčal tudi jaz – Đo & Dju (Založba ZRC, 2025)

Po stripu Vojna Gorana Duplančića, ki je pri Založbi ZRC izšel pred tremi leti, so se letos odločili prevesti še strip Vsi so molčali, pa sem molčal tudi jaz, ki čas vojn ob razpadu Jugoslavije prikaže še z druge strani, tokrat srbske. Ponovno gre za spominsko pripoved o času, ki je komaj mladoletne moške pognal v bratomorno vojno, razsežnosti katere niso mogli povsem doumeti. Razlika je le ta, da se je Duplančić z vojno soočal v Sloveniji in stripa lotil bolj konvencionalno. Vsi so molčali, pa sem molčal tudi jaz pa je narisan v bolj sproščeni obliki, brez klasične stripovske mreže posamične strani, na kateri slikovni kvadratki (če so) prosto plavajo med besedilom.
Nov prevod je iskrena zgodba, ki ni niti malo blizu propagandnim filmom, ki jih je o udejstvovanju v JLA vrtela tedanja oblast. Razkriva strahove, prevprašuje ukaze in izpostavlja absurde, ki so odvijali v začetku devetdesetih. Na vprašanja so tokrat odgovarjali kar trije: vodja in glavni urednik založbe Aleš Pogačnik, urednica stripa in predstojnica izdajatelja, Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU Tanja Petrović in eden od avtorjev, Đorđe Balmazović.

Kako bi na kratko opisali strip Vsi so molčali, pa sem molčal tudi jaz?
Đorđe: Resnična zgodba o nesmislenosti vojne.

Aleš: mehka vezava, 16 × 23 cm, 162 strani, 17 EUR, page turner: prebereš na mah!

Je to povsem resnična zgodba ali je bila z resničnimi utrinki samo navdihnjena?
Đorđe: Da, zgodba je povsem resnična. Ko sem začel intervjuvati Saša in hkrati skicirati oziroma risati njegove odgovore, je potreboval kar nekaj časa, da se je spomnil vseh podrobnosti. Sčasoma pa so se mu spomini na preteklost vedno bolj vračali. Risbe sem mu redno pošiljal; vse je natančno preverjal, saj je želel, da bi bilo vse povsem točno. Če glede nečesa ni bil prepričan, sva tisti del umaknila iz zgodbe.

Kako ste se odločili za ta naslov? Bi bilo prevesti še en strip v Vojno preveč konfuzno?
Tanja in Aleš: Izvirni naslov stripa je Rat, slovensko torej Vojna. V 2022 smo izdali strip Vojna Gorana Duplančića (izvirnik je iz 2020), tudi hrvaški naslov je slovenski, pri prevodu tega stripa je besedna igra izvirnika ušla … To, da ima tako majhna založba dve knjigi z istim naslovom, ni najbolj smiselno, smo razmišljali. Avtor je v bistvu že imel idejo za nov naslov, tako da izbira ni bila težka.
Đorđe: Ta naslov je bil alternativa. Ko sem (2018) strip končal, namreč nisem imel ideje, kako ga nasloviti. Zato sem za nasvet vprašal Dejana Ilića, založnika in ustanovitelja Fabrike knjiga, ki je strip izdal v Beogradu. Kratko mi je odgovoril: »Naj bo naslov Rat. Enostavno.« Kmalu po prvem natisu pa sem dobil drugo idejo – Vsi so molčali, pa sem molčal tudi jaz. Ta naslov se mi zdi boljši. Scena iz stripa, v kateri Saša izreče ta stavek, je namreč zelo pomembna. Saša noče iti v Vukovar, a se boji to povedati naglas. Ker je bilo vse vojake strah to izreči, so molčali. To je žal pogosto tudi v življenju.

Kako ste izvedeli za ta strip?
Aleš: Zanj sem prvič slišal ob posrečeni predstavitvi Razpad Jugoslavije v stripu, na kateri je sodeloval tudi Đorđe. »Tudi to mora biti zanimiv strip,« sem si rekel takrat. Ko sem ga tri leta kasneje dejansko prebral, sem ugotovil, da so bila pričakovanja več kot upravičena. Urednica je za strip vedela od njegove prve objave v Beogradu pri založbi Fabrika knjiga.Zakaj se vam zdi ta strip pomemben za slovenski prostor?

Aleš: Zato, ker pokaže, kako nesmiselna je pravzaprav vojna: to lahko povedo le tisti, ki so jo dejansko izkusili. To je vojna za Vukovar, a lahko bi bila za katerokoli mesto v kateremkoli času.
Đorđe: V stripu so nekatere scene zelo običajne, a o njih nihče ne govori v času vojne. Ena takšnih je prizor s kmeti, ki so najeti, da se borijo na strani JLA in Srbov, a se ob koncu dneva preprosto odpravijo domov. Ko jih oficir vpraša, kam gredo, odgovorijo: »Domov. Nahranit pujse.« Na predstavitvi stripa Vojna Gorana Duplančića je Neven Borak povedal zgodbo o vojaku iz Teritorialne obrambe, ki je doma pustil kanarčka. Po petih dneh se mu je zmešalo, ker v stanovanju ni bilo nikogar, ki bi ptico nahranil. V vojni nihče ne razmišlja o stranskih učinkih, kot na primer o trpljenju živali.

Boste zdaj izdali še kak bosanski strip o vojni ob razpadu SFRJ? (O prostoru Hrvaške in Slovenije ste stripe na to temo že izdali.)
Aleš: V zraku je žal preveč vojn, da bi to temo lahko spregledali; morda si preveč ljudi celo pri nas celo želi, da bi se vojne dejansko zgodile … Mimogrede, Založba ZRC je pravzaprav že izdala dva stripa Joeja Sacca o bosanski vojni. Varovano območje Goražde je izšlo leta 2006, leto kasneje je bil strip ponatisnjen in v sodelovanju z založbo Buybook preveden tudi v bosanski jezik. Posrednik  (2011) Joea Sacca prav tako govori o vojni v BiH.
Đorđe: Trenutno pripravljam nov strip – zgodbo hrvaškega prostovoljca, ki je bil v vojni približno toliko časa kot Saša.
Kot avtorja sta navedena Đo in Đju, vendar v kratkem zapisu na koncu piše, kot da so avtorji trije, zakaj?
Đorđe: Strip je nastal kot pogovor med tremi prijatelji v Saševem stanovanju v Londonu. Pomembno vlogo pa je imela tudi prijateljica Vanja, ki je s svojimi nasveti tudi pripomogla k nastanku stripa. Tako bi lahko rekel, da smo avtorji pravzaprav štirje.
Kako to, da ste se odločili, da bo imel strip samo spremno besedo avtorjev, ne pa tudi kakšnega zgodovinarja, kot je pri vas pogosto?
Tanja: Prav zato, ker je tema tako univerzalna in na žalost izjemno aktualna, zgodba pa je povedana na način, ki močno in neposredno nagovarja bralke in bralce – ni se nam zdelo potebno karkoli dodatno razlagati, kontekstualizirati in historizirati.Ste opombe o tem, kdo je Slobodan Milošević ali, da je bila Saponia tovarna v Osijeku dodali sami?

Đorđe: Da, opombe sem dodal z namenom, ker je strip namenjen tudi mlajšim bralcem. Ko sta bila moja nečaka še najstnika, sem ju vprašal, ali vesta, kdo je bil Milošević. Starejši je komaj vedel, mlajši pa sploh ne. Dodana je tudi opomba o Mersadu Berberju. Berber je bil v Jugoslaviji zelo znan slikar,  imeti njegovo sliko je bil statusni simbol. Danes ga pozna le še malo ljudi.

Je tudi v izvirniku uporabljena črkovna vrsta Comic Sans? Zakaj ste se jo odločili obdržati?
Aleš: Nisem vedel, da gre za ta font. Spomnim se hrvaškega filma s tem naslovom, pa tega, da je šel glavnemu liku, oblikovalcu v osebnostni krizi, ta font zelo na živce; zanj je bil to eden najbolj brezveznih fontov. Slovenski prevod stripa, tudi njegovo postavitev, je opravil Đorđe, eden od soavtorjev, ki živi Sloveniji in je zakrivil tudi oblikovno podobo izvirnika. Čisto zares, brez heca (tako bi namreč lahko prevedli francoski termin “comic sans”). A ni pojasnil, zakaj se je tako odločil in kaj se morda skriva za to izbiro …
Đorđe: Na žalost nimam veliko uporabnih stripovskih fontov. Druga težava pa so črke č, š, ć, ž, ki jih številne pisave sploh ne vsebujejo. Comic Sans jih ima, poleg tega pa ima tudi dobro urejen razmik med črkami. Sem pa že izdelal svoj font, ki ga bom uporabil pri naslednjem projektu.
Prevod: Bojana Piškur
Vezava: mehka
Format: 16 x 23 cm
Število strani: 162
Jezik: slovenščina
Pia Nikolič
Back to top button