Meritve dokazujejo, da v Portorožu ni hrupno
V zadnjih dneh se na družbenih omrežjih veliko piše o nezadovoljnih prebivalcih Portoroža, ki se pritožujejo zaradi hrupa, ki ga povzroča nočno življenje. Za glasnost krivijo predvsem občino Piran, ki po njihovem mnenju za domačine ne poskrbi, ko se iz gostilniških lokalov dolgo v noč vije glasba.
V letošnji poletni turistični sezoni so v Portorožu postavili tri merilne postaje, ki merijo hrup, ena od teh pa preverja tudi kakovost zraka. Vse tri lokacije se nahajajo na območju, kjer so poleg objektov za industrijsko in storitveno dejavnost tudi stanovanjski objekti, zato spadajo v 3. stopnjo varstva pred hrupom, kar pomeni, da so maksimalne mejne vrednosti obremenitve okolja s hrupom 59 decibelov čez noč in 69 decibelov čez dan. Od prvega dne meritev (16. julija) do danes, mejne vrednosti na vseh treh postajah niso bile presežene.
Ko gre za javne prireditve, se obremenitev okolja lahko dvigne na 75-80 decibelov, a je za tovrstne dogodke potrebno pridobiti dovoljenje Občine Piran, ki je poskrbela tudi za aplikacijo, s pomočjo katere lahko vsak posameznik sledi trenutni situaciji hrupnosti. Njen namen je, da se v primeru prekoračitve glasnosti, skupaj z gostinci in ponudniki turističnih storitev, lahko najde ravnotežje med živahnim utripom destinacije in pravico do počitka občanov. Občina v primeru prekoračitve mejnih vrednosti kršitelje najprej pozove, da se raven hrupa prilagodi do mejne vrednosti. »Nekaj pritožb občanov smo v letošnjem letu sicer prejeli, a bistveno manj kot v preteklih letih. Tudi zato smo letos postavili tri merilne postaje v Portorožu. Razmišljamo, da bi jih v bodoče tudi v Piranu ter v Luciji. Kar se aplikacije za meritev hrupa tiče, smo pridobili predvsem na verodostojnosti rezultatov. V preteklosti se nam je dogajalo, da so se nekateri gostinci izgovarjali, da niso prekomerno obremenjevali okolja s hrupom. Zdaj jim to dokažemo,« so sporočili na Občini Piran.
Hrup in z njim povezane kršitve opredeljujeta Zakon o varstvu javnega reda in miru ter Uredba o mejnih vrednostnih kazalcev hrupa v okolju. Pristojnost za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določb uredbe imajo inšpektorji za varstvo okolja, izvajanje ukrepov za prekrške pa je v pristojnosti policije. Po 8. členu prej omenjenega zakona se kaznuje tistega, ki na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir in počitek ljudi s hrupom, pri čemer ne gre za nujne intervencijske ali vzdrževalne posege. Globa znaša med 83,46 in 208,65 evra. Po drugem odstavku tega člena se za prekršek kaznuje tistega, ki z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave oziroma glasbila, moti mir ali počitek ljudi, kar ni posledica dovoljene dejavnosti. V tem drugem primeru gre za povzročanje hrupa ne glede na dnevni čas, pri čemer je pomembno, da tak hrup nekoga moti pri miru oziroma počitku. Nekoga, ki moti hrup iz gostinskih lokalov mora o domnevnih kršitvah obvestiti policijo. Policisti bodo na kraju ugotovili dejansko stanje in ustrezno ukrepali.
Andraž Velkavrh
