Slovenija in Belgija pozvali k podpori mednarodnemu pravosodju v odzivu na sankcije ZDA
Slovenija in Belgija sta na današnjem neformalnem zasedanju pravosodnih ministrov EU v Koebenhavnu pozvali k podpori mednarodnim pravosodnim institucijam kot odzivu na sankcije ZDA, ki so bile uvedene zoper tožilca in štiri sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), med njimi tudi slovensko, ter posebno poročevalko ZN za Palestino.
Pobudo Slovenije in Belgije za odziv EU na uvedbo sankcij s strani tretje države zoper mednarodne sodnike in neodvisne poročevalce je na današnjem zasedanju predstavil državni sekretar Milan Brglez, ki je ponovno opozoril, da gre za skrajno resen precedens.
“Tožilec in sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča opravljajo svoje delo v skladu z Rimskim statutom, torej z mednarodnim pravom, na področju pregona najhujših zločinov. Če dopustimo, da so zaradi izvajanja svojega neodvisnega mandata sankcionirani, to spodkopava ne le učinkovitost delovanja sodišča, temveč tudi temeljne vrednote mednarodnega pravnega reda,” je dejal Brglez, kot so zapisali v sporočilu ministrstva za pravosodje.
ZDA so v začetku junija uvedle sankcije proti štirim sodnicam ICC, vključno s Slovenko Beti Hohler, ker naj bi bile vpletene v nezakonite ukrepe proti Washingtonu.
Zatem so 9. julija uvedle sankcije proti posebni poročevalki ZN za stanje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih Francesci Albanese. Kot razlog so v Washingtonu navedli spodbujanje ICC k ukrepanju proti ZDA in Izraelu.
Brglez je še opozoril, da gre pri tem za “nevaren trend, ki vodi v erozijo neodvisnih mednarodnih mehanizmov in spodkopavanje mednarodnega pravosodja ter multilateralizma nasploh”. “Neodvisno delo mednarodnih sodnikov in poročevalcev je ključno za ohranjanje vladavine prava in ugotavljanje odgovornosti za najhujše kršitve človekovih pravic v svet,” je poudaril.
Slovenija in Belgija sta v dokumentu, ki je bil poslan državam članicam EU, pozvali unijo, da jasno in usklajeno podpre neodvisno delo mednarodnih pravosodnih institucij, še posebej ICC, in neodvisnih poročevalcev.
Pozvali sta tudi k razmisleku o možnih mehanizmih za zaščito evropskih državljanov, ki delujejo v mednarodnih sodnih institucijah ali so nosilci nadzornih funkcij, da ne bodo podvrženi pritiskom in kaznovanju s strani tretjih držav, so še sporočili.
Slovenija si po uvedbi ameriških sankcij zoper štiri sodnice ICC prizadeva za ukrepanje na ravni EU, pri čemer se je zavzela za uporabo t.i. evropskega akta o blokiranju, namenjenega zaščiti državljanov EU pred ukrepi tretjih držav. Pridružila se je tudi skupni izjavi 48 držav proti sankcijam in v podporo ICC.
