Namestnik varuha ob predaji letnega poročila predsednici DZ izpostavil pomembnost dialoga in politične volje

Namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih je ob današnji predaji letnega poročila za leto 2024 predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič izpostavil, da brez dialoga in politične volje ne more biti sprememb na bolje. S tem se je strinjala tudi predsednica DZ, ki je politične akterje pozvala k zrelosti ob imenovanju novega varuha človekovih pravic.

Šelih je v izjavi za javnost poudaril, da se je število obravnavanih zadev v primerjavi s preteklim letom nekoliko povečalo, skupno jih je bilo 6288. “V ospredju poročila ostajajo pozivi k učinkovitejšemu delovanju državnih organov, večjemu spoštovanju pravic ranljivih skupin in odpravljanju dolgoletnih sistemskih pomanjkljivosti,” je izpostavil.

Kot je dejal, poročilo jasno kaže, da so spremembe na bolje pogosto prepočasne in jih ovira pomanjkanje političnega ter strokovnega dialoga. Ob tem se je dotaknil tudi pomena legitimnega vodstva neodvisnih državnih institucij. Šelih namreč institucijo vodi od 24. februarja letos, ko se je iztekel mandat varuhu človekovih pravic Petru Svetini.

Izpostavil je zaskrbljenost, da institucija že več kot štiri mesece deluje brez predstojnika s polnim mandatom, kar je označil kot alarmantno. “Takšno stanje zmanjšuje avtoriteto institucije, strateško usmeritev in sposobnost odzivanja na kompleksne družbene izzive, predvsem pa slabi njeno prepričljivost pri opozarjanju na kršitve človekovih pravic,” je dejal.

Šelih je posebej opozoril, da se vse to dogaja v času, ko se Varuh pripravlja na reakreditacijo pri Globalnem zavezništvu nacionalnih institucij za človekove pravice. “Status A po Pariških načelih, ki ga je Varuh pridobil leta 2022 po več kot dvajsetletnih prizadevanjih, pomeni najvišjo mednarodno potrditev neodvisnosti in učinkovitosti. Dolgotrajno stanje brez imenovanega predstojnika pa lahko ogrozi pogoje za ohranitev tega statusa in s tem tudi ugled Slovenije,” je poudaril.

S tem se je strinjala tudi predsednica DZ, ki upa, da bo mesto varuha človekovih pravic čimprej izpolnjeno. Upa, da bo politika za svoje politične boje izbrala kakšno bolj primerno mesto, kot je Varuh, saj je to “absolutno nesprejemljivo”. “Da tukaj politika ne pokaže dovolj zrelosti, je izjemno slabo za pravno državo, ki spoštuje človekove pravice,” je dejala. Da se politika igra z instituti, ki temu niso namenjeni, pa po njenem mnenju ni “nikomur v čast”.

Klakočar Zupančič je dejala, da je opazen manko strokovne in politične volje za to, da se področja, ki jih je v letnem poročilu izpostavil Varuh, uredijo oz. je premalo dialoga. Želi si, da bi bilo tudi v državnih organih več posluha za Varuhova priporočila ter da bi v prihodnosti reforme zdravstvene zakonodaje pokazale učinke predvsem pri skrajšanju čakalnih dob in nadomestitvi kadrovskega manka. “Verjamem, da je to zelo kislo jabolko, v katerega se vlada trudi ugrizniti,” je dejala.

Varuh je v letu 2024 obravnaval 3137 pobud in ugotovil 174 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali druge nepravilnosti. Državnim organom, organom lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil je Varuh v letu 2024 podal skupaj 95 novih priporočil za odpravo kršitev in nepravilnosti.

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da organi še vedno pogosto kršijo načelo dobrega upravljanja, zavlačujejo postopke ter kršijo enakost pred zakonom. Pogoste so tudi kršitve pravice do socialne in zdravstvene varnosti ter nespoštovanje 2. člena ustave, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Posebno zaskrbljujoče so razmere na področju invalidnosti in pravic otrok.

Med organi z največ ugotovljenimi kršitvami izstopajo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (19 kršitev), ministrstvo za zdravje (13), lokalne skupnosti in sodišča (po 11), zavodi za prestajanje kazni zapora (10), policija (9), Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (7) ter ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (vsako po 6).

Šelih in namestnica varuha Dijana Možina Zupanc sta predsednici izročila tudi letno poročilo Državnega preventivnega mehanizma. V njem ugotavljajo, da so se bivalne razmere in ravnanje z osebami, ki jim je odvzeta prostost, izboljšali, dobro je tudi sodelovanje z nevladnimi organizacijami in strokovnjaki pri izvajanju pooblastil.