Drugi dodatek k dogovoru za razvoj Ljubljanske urbane regije prinaša 22 novih projektov
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek in predsednik razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije Metod Ropret sta prejšnji teden podpisala drugi dodatek k dogovoru za razvoj regije, ki vključuje 22 novih projektov. Vrednost vseh 31 projektov je več kot 102 milijona evrov, država in EU bosta prispevali dobrih 53 milijonov evrov.
Direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije Lilijana Madjar je na današnji redni novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića pojasnila, da so projekti podrobno določeni, saj morajo biti namenjeni čiščenju odpadnih voda, oskrbi s pitno vodo, zeleni infrastrukturi, spodbujanju podjetništva, trajnostni mobilnosti in kolesarski infrastrukturi. Ob tem morajo biti izvedljivi do leta 2029.
Dogovor za razvoj regije so sicer podpisali decembra 2023, ko so vanj vključili projekt Poni, ki spodbuja podjetništvo. Aprila letos so s prvim dodatkom dodali osem projektov s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda, vodooskrbe, celostne prometne strategije regije in regijski center mobilnosti.
Največji paket, ki so ga podpisali 8. julija, pa vsebuje 22 projektov, ki naslavljajo oskrbo s pitno vodo, državne kolesarske povezave in zeleno infrastrukturo. Po besedah Madjar bo največ sredstev, dobrih 20 milijonov evrov, namenjenih kolesarski infrastrukturi v občinah Borovnica, Brezovica, Horjul, Ivančna Gorica, Ljubljana, Lukovica in Velike Lašče. V Ljubljani načrtujejo rekonstrukcijo kolesarskih površin ob Ljubljanici in ureditev državne kolesarske povezave ob Zaloški cesti, zanju bodo skupaj prejeli 14 milijonov evrov sofinanciranja.
Nekaj več kot 10 milijonov evrov pa bosta država in EU namenili za zeleno infrastrukturo. Za ureditev osrednje mestne javne površine v Domžalah bodo prejeli 3,4 milijona evrov sofinanciranja, za celovito ureditve centra Ig pa skoraj 1,6 milijona evrov. Med projekti so tudi Zeleni sistem Mengša, ureditev zelenih površin Športnega parka Brezovica, Športni park Brinje v občini Grosuplje, ureditev vrtičkarskega območja v Ljubljani ter ureditev in širitev pokopališča v Komendi.
Predsednik razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije Ropret je dejal, da so v Ljubljanski urbani regiji združene občine iz različnih okolij, nekatere tudi bistveno zaostajajo v svojem razvoju. “Tistim občinam, ki so izkazale resen deficit na kateremkoli od naštetih področij, smo tudi prisluhnili,” je povedal.
Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Marko Koprivc je pojasnil, da na ministrstvu pri izvajanju kohezijske politike želijo, da sredstva dosežejo svoj pravi namen in pridejo do uporabnikov, ki jih najbolj potrebujejo, in da podpirajo ukrepe, ki pomenijo dolgoročno razvojno korist za Slovenijo.
Janković je dodal, da s sosednjimi občinami delajo z roko v roki, saj “ne moremo kolesarske steze zaključiti na naši meji”. Dodal je, da 25 županov v svetu Ljubljanske urbane regije sklepe sprejema soglasno. “To je smisel. Moramo se slišati, moramo se pogovarjati,” je povedal.
