Na ministrskem srečanju v Bruslju tudi zunanja ministra Izraela in Palestine

Izraelski zunanji minister Gideon Sar in palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin se bosta danes v Bruslju udeležila ministrskega srečanja EU-Južno sosedstvo, pri čemer njun dvostranski pogovor ni predviden, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V torek bo še zasedanje zunanjih ministrov EU, ki bodo govorili o sporazumu z Izraelom.

V Bruslju bo danes pod vodstvom visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas in evropske komisarke za Sredozemlje Dubravke Šuice potekalo peto srečanje zunanjih ministrov EU in desetih sosednjih držav, ki ležijo južno od unije. Viri pri EU so v petek navedli zgolj, da so na srečanje povabili vseh deset ministrov, ne pa tudi, kdo je potrdil udeležbo.

Izraelski minister Sar se bo po navedbah njegovega urada udeležil srečanja v Bruslju, ob tem pa ima predvidene še pogovore s Kallas in Šuico. Srečal naj bi se tudi z več drugimi ministri, poroča AFP.

Kot so sporočili iz Palestinske uprave, podobno velja za Agabekjan Šahin. “Ministrica bo zahtevala takojšnjo ustavitev zločinov genocida, razseljevanja in aneksacije ter da se izraelsko vlado prisili k upoštevanju mednarodnih prizadevanj za mir,” so navedli na palestinskem zunanjem ministrstvu.

Po poročanju AFP se bosta tako zunanja ministra Izraela in Palestine prvič od začetka vojne v Gazi oktobra 2023 skupaj udeležila kakega srečanja na visoki ravni. Na palestinskem ministrstvu so zanikali poročanje medijev, da naj bi se Sar in Agabekjan Šahin sestala tudi na dvostranskih pogovorih.

Ministrsko srečanje EU-Južno sosedstvo, ki se ga bo udeležila tudi ministrica Tanja Fajon, bo potekalo dan pred zasedanjem zunanjih ministrov članic unije.

Ti bodo med drugim razpravljali o nadaljnjih korakih glede odnosov z Izraelom, potem ko so pristojne službe EU ugotovile, da izraelske oblasti kršijo svoje obveznosti na področju človekovih pravic iz pridružitvenega sporazuma z unijo.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU je pred zasedanjem državam članicam poslala dokument z možnimi ukrepi. Med temi sta popolna prekinitev sporazuma in prekinitev političnega dialoga, za kar bi bilo potrebno soglasje vseh članic. Za prekinitev trgovinskega dela sporazuma bi medtem zadoščala že kvalificirana večina, kar pomeni najmanj 15 držav članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU.

Soglasje bi bilo potrebno tudi za uvedbo sankcij proti izraelskim ministrom in prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, kar ne sodi v okvir pridružitvenega sporazuma.

Lahko pa članice po navedbah Kallas uvoz blaga iz izraelskih naselbin prepovejo tudi na nacionalni ravni.

Da bi kateri od možnih ukrepov na torkovem zasedanju prejel zadostno podporo, je malo verjetno.

Zunanjepolitična predstavnica EU je sicer že po junijskem zasedanju poudarila, da namen ni kaznovanje Izraela, ampak konkretno izboljšanje razmer za ljudi v Gazi.

Pretekli teden pa je nato sporočila, da so v pogovorih z Izraelom dosegli dogovor, v skladu s katerim bo ta sprejel ukrepe za konkretno izboljšanje razmer v palestinski enklavi, kjer sicer Izrael nadaljuje napade.

Ena najglasnejših zagovornic ukrepanja proti Izraelu je Slovenija. Premier Robert Golob je ob robu junijskega vrha EU napovedal, da bo Slovenija ukrepala skupaj s podobno mislečimi državami, če EU tega ne bo storila do sredine julija.

V petek pa je v oddaji Odmevi na TV Slovenija pojasnil, da so skupaj z vladami podobno mislečih držav že pripravili prvi nabor ukrepov, ki bi jih lahko sprožili ta teden. Slovenska vlada jih bo najverjetneje obravnavala v četrtek, je dejal.