V Franciji dosegli dogovor glede prihodnosti Nove Kaledonije
Predstavniki političnih sil, ki razpravljajo o prihodnosti Nove Kaledonije, so danes sporočili, da so dosegli dogovor o oblikovanju nove države, vendar ne popolnoma neodvisne od Francije. Dogovor so podprli tako zagovorniki kot nasprotniki neodvisnosti tega francoskega čezmorskega ozemlja v Pacifiku, poročajo tuje tiskovne agencije.
Politične sile, ki se zavzemajo za neodvisnost Nove Kaledonije, in tiste, ki ji nasprotujejo, so po desetdnevnem usklajevanju blizu Pariza končale pogajanja s kompromisom. Sporazum, ki bi temu ozemlju podelil novo obliko avtonomije, med drugim predvideva oblikovanje države Nove Kaledonije, zapisane v francosko ustavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sporazum morajo po pisanju bruseljskega portala Politico zdaj potrditi še prebivalci Nove Kaledonije na referendumu in poslanci v francoskem parlamentu.
Francoski premier Francois Bayrou je sporazum v današnji objavi na omrežju X označil za zgodovinskega pomena. Pohvalil ga je kot oblikovanje edinstvene ureditve nove države Nove Kaledonije znotraj nacionalnega okvira Francije in zapisane v francosko ustavo.
Prebivalci pacifiškega arhipelaga in nekdanje francoske kazenske kolonije so že dolgo razdeljeni glede njegove prihodnosti.
Maja lani so izbruhnili tudi nemiri, potem ko je francoski parlament predlagal spremembe ustave, po katerih bi volilno pravico v tem čezmorskem ozemlju dobilo na tisoče francoskih volivcev. Gibanje za neodvisnost Nove Kaledonije je menilo, da bi razširitev volilne pravice koristila zlasti Franciji naklonjenim politikom in še bolj zmanjšala pomen avtohtonega ljudstva Kanak.
Čeprav Francija obvladuje Novo Kaledonijo že od 19. stoletja, številne staroselce še vedno jezi, da ima Pariz oblast nad otočjem, in zahtevajo večjo avtonomijo ali neodvisnost. Potomci Francozov si po drugi strani želijo, da Pariz ohrani oblast.
Status čezmorskega ozemlja je Nova Kaledonija pridobila po drugi svetovni vojni, v naslednjih desetletjih pa se je okrepilo gibanje za neodvisnost. Prebivalci so sicer na treh referendumih v letih 2018, 2020 in 2021 glasovali za to, da otočje ostane del Francije.
