Fajon ob 80-letnici podpisa ustanovne listine ZN poziva k njenemu spoštovanju
Države članice ZN danes obeležujejo 80. obletnico podpisa ustanovne listine svetovne organizacije. Po navedbah zunanjega ministrstva obletnica opominja na pomen temeljev multilateralnega sistema, solidarnosti, dialoga in skupnega delovanja za boljšo prihodnost vseh ljudi. Zunanja ministrica Tanja Fajon je pozvala k spoštovanju listine.
Predstavniki 50 držav so 26. junija 1945 v San Franciscu podpisali ustanovno listino nove svetovne organizacije, zadolžene za ohranjanje svetovnega miru in varnosti. Ustanovnih članic ZN je sicer 51, ker se upošteva tudi Poljska, ki je svoj podpis pod ustanovno listino prispevala dva meseca kasneje. Dokument je začela veljati 24. oktobra 1945.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je temeljno pogodbo organizacije ta teden označil za obljubo miru, dostojanstva in sodelovanja med narodi.
Ustanovna listina ZN ima 29 poglavij in 11 členov, ki opredeljujejo namen ustanovitve organizacije in njene pristojnosti. Preambula pogodbe je v dveh delih. Prvi vsebuje splošen poziv k ohranjanju miru in mednarodne varnosti ter spoštovanju človekovih pravic. Drugi del pa potrjuje, da se članice ZN strinjajo z ustanovno listino. 103. člen pravi, da so določila Ustanovne listine ZN nad vsem drugimi meddržavnimi pogodbami.
ZN imajo danes 193 članic, ki lahko razpravljajo o vsem, kar uvrstijo na dnevni red. Slovenija je članica ZN od 22. maja 1992, v obdobju 2024-2025 pa je nestalna članica Varnostnega sveta.
Ob obletnici so na MZEZ poudarili, da je Slovenija trdna zagovornica učinkovitega multilateralnega sistema. Izpostavili so tudi, da mir in sodelovanje nista samoumevna, temveč sta rezultat skupne volje in odgovornosti.
Dejanska moč v ZN je v rokah stalnih članic Varnostnega sveta, ki imajo pravico do veta – ZDA, Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Francije. Pravica do veta je svet obvarovala velike svetovne vojne, obenem pa je skozi zgodovino svetovne organizacije botrovala številnim spopadom po svetu.
Načela ustanovne listine se kršijo po vsem svetu, kršitelji pa niso kaznovani. Članice se le redko strinjajo, ali ima samoodločba prednost pred nevmešavanjem v notranje zadeve države in ali pravica do samoobrambe lahko upravičuje agresivna dejanja.
In čeprav listina omogoča, da se vztrajne kršitelje izključi iz ZN, se to še nikoli ni zgodilo. So pa ZN leta 1974 zaradi apartheida iz Generalne skupščine za dve desetletji suspendirali Južno Afriko.
Ministrica Fajon je ob obletnici poudarila, da so v 80 letih številne članice ZN povsem pozabile na vsebino listine, zato je v imenu miru pozvala k spoštovanju te temeljne mednarodne pogodbe. “Še je čas, da spremenimo razmere v svetu in povrnemo upanje v cilje, zaradi katerih je nastala Ustanovna listina ZN. Za varnost in blaginjo človeštva,” je dejala.
