KPK v načelnem mnenju opozarja na korupcijo pri uporabi javne funkcije za doseganje zasebnih interesov

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v načelnem mnenju glede ravnanja uradnih oseb, ki zaradi zasebnega interesa svojo službo ali funkcijo uporabijo za pridobivanje informacij v zvezi z zasebnimi postopki, katerih stranka so, oz. za vplivanje na te postopke, opozarja, da takšno ravnanje ustreza zakonski definiciji korupcije.

Načelno mnenje KPK izhaja iz obravnave konkretnega primera na podlagi prejete prijave. V tej zadevi je KPK zaznala problematiko izkoriščanja naziva, položaja in delovnih sredstev organa, pri katerem je uradna oseba zaposlena, kar bi lahko škodovalo ugledu in integriteti subjekta javnega sektorja, so sporočili s KPK.

V konkretnem primeru, ki ga je obravnavala KPK, je uradna oseba, na pobudo katere je bil začet inšpekcijski postopek in v katerega je osebno vpletena, v času poteka inšpekcijskega postopka iz službene telefonske številke organa, pri katerem je zaposlena, kontaktirala organ, ki je vodil inšpekcijski postopek, ter zahtevala pogovor z uradno osebo, ki je vodila inšpekcijski postopek.

Inšpektorju je uradna oseba podala konkretne usmeritve glede postopanja v zadevi in nanj izvajala pritisk glede odločanja v konkretnem inšpekcijskem postopku. Po zaključenem inšpekcijskem postopku je inšpektorat uradno osebo obvestil o zaključku zadeve, pri čemer se uradna oseba z izidom postopka ni strinjala in je glavnemu inšpektorju, resornemu ministru in vodji kabineta resornega ministra po elektronski pošti z uradnega elektronskega naslova organa, pri katerem je zaposlena, podala pritožbo zoper inšpektorja in predlog za revizijo postopka. V elektronskem sporočilu se je podpisala s svojim uradnim nazivom in nazivom organa, pri katerem je zaposlena.

Uradna oseba je s tem, ko je z namenom vplivanja na postopek in inšpektorja, ki je vodil postopek, v katerega je bila uradna oseba osebno vpletena, svojo službo, tj. uradni naziv in naziv organa, pri katerem je zaposlena, ter delovna sredstva uporabila za svojo zasebno korist, ustvarila okoliščine, ki ustrezajo zakonski definiciji korupcije.

Komisija je ugotovila, da vedno, kadar gre za uporabo javne funkcije oziroma službe za uresničitev nedovoljenega zasebnega interesa sebi ali drugemu, govorimo o sumu zlorabe funkcije oziroma službe. Takšnim dejanjem se mora uradna oseba strogo izogibati oziroma se jih vzdržati, v primeru dvoma pa dati prednost javnemu interesu oziroma ravnati tako, da sta v največji meri zaščitena ugled in integriteta organa oziroma zaupanje v funkcijo oz. službo uradne osebe. Komisija opozarja, da mora biti vsaka uradna oseba pozorna na to, da službe ali funkcije ne uporabi za uresničevanje nedovoljenega zasebnega interesa zase ali za koga drugega. Pri opravljanju svojih nalog mora uradna oseba zasledovati zgolj javni interes.

V skladu z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije KPK v postopku zaradi suma korupcije, v katerem zazna znake kaznivega dejanja, ne izda ugotovitev o konkretnem primeru, pač pa zadevo v obravnavo odstopi organom odkrivanja in pregona. Postopek s tem zaključi, lahko pa izda in javno objavi tudi načelno mnenje, v katerem se na načelni ravni opredeli do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij, ki omogočajo takšno ravnanje, ter predlaga ukrepe za izboljšanje stanja. Načelno mnenje KPK ne pomeni odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski ali disciplinski odgovornosti pravne ali fizične osebe. V njem KPK tudi ne sme objaviti osebnih podatkov fizičnih in pravnih oseb iz konkretne zadeve ali podatkov, na podlagi katerih bi jih bilo mogoče prepoznati, so pojasnili na KPK.

Z načelnim mnenjem je KPK seznanila tudi vlado in jo zaprosila, da ga posreduje vsem ministrstvom in organom v sestavi.