Kumer in Nahtigalova v Papirnici Vevče o projektih zelenega prehoda

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal sta danes obiskala Papirnico Vevče. Ogledala sta si naložbe v zeleni prehod, sofinancirane iz namenskih sredstev za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov.

“V Papirnici Vevče, hčerinskem podjetju podjetja Brigl & Bergmeister, verjamemo, da je odprt dialog med gospodarstvom in državo ključen za uspešen zeleni prehod,” so besede direktorja Papirnice Aljaža Hafnerja povzeli v GZS. Izpostavil je, da vrsto let vlagajo v izboljšave in optimizacijo procesov. “Usmerjeni smo v inštalacijo tehnologije BAT. Trenutno se posvečamo izboljševanju energetske učinkovitosti pri pripravi surovin in optimiranju internih logističnih procesov. V izdelavi pa so že študije izvedljivosti za naslednje velike projekte,” je povedal Hafner.

Po njegovih besedah je državna podpora pri razogljičenju ključnega pomena, saj jo ima na voljo do leta 2030 večina članic EU. “Ključnega pomena je, da na trgu ohranjamo konkurenčnost. Podaljšanje sofinanciranja iz podnebnega sklada industriji tako ne le pomaga do okolju prijaznejših rešitev, temveč prispeva tudi k ohranjanju konkurenčnosti, k razvoju regije in dvigovanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva,” je dejal.

Kumer je spomnil, da je vlada pred dobrima dvema letoma sprejela uredbo, s katero država preko kritja posrednih stroškov pomembno prispeva k razogljičenju slovenske industrije. S sredstvi podnebnega sklada jo podpira pri njenem prehodu v podnebno nevtralno delovanje, preko naložb v učinkovito rabo energije, proizvodnjo obnovljivih virov ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Gre za pomemben prispevek h krepitvi konkurenčnosti slovenske industrije.

“Naloga industrije pa je, da ta sredstva izkoristi kar se da optimalno in jih usmeri v projekte z dolgoročnimi pozitivnimi učinki za okolje in družbo,” je povedal minister. S predstavniki podjetja se je danes pogovarjal o njihovih nadaljnjih naložbenih načrtih, ki bodo vodili k zmanjšanju porabe energije in emisij. “Prepričan sem, da bodo sredstva podnebnega sklada za Papirnico Vevče pomemben prispevek k njenemu čistemu prehodu, večji konkurenčnosti in dolgoročno stabilnem trajnostnem razvoju,” je poudaril.

Papirna industrija je ena od energetsko intenzivnih vej tradicionalne slovenske industrije, saj ustvari preko milijardo evrov letnega prometa, 700 milijonov evrov izvoza, 250 milijonov evrov dodane vrednosti letno in skupaj zaposluje 4100 delavcev. Poleg tega je vpeta še v številne lokalne storitvene in servisne dejavnosti.

“V zadnjih 10 letih je papirna industrija izvedla preko 580 milijonov evrov investicij. Sredstva iz uredbe o posrednih stroških emisij so pomembna podpora izvedbi investicij zelenega prehoda,” je pojasnila direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS Petra Prebil Bašin. Od leta 2005, ko je EU uveljavila sistem ETS, so se izpusti ogljikovega dioksida v šestih papirnicah znižali za skoraj 60 odstotkov.

V nekaterih podjetjih iz te panoge je po njenih besedah že prišlo do celostne transformacije proizvodnje, proizvodnega procesa in programov, drugje so procesi v teku. “Pa vendar se energetsko intenzivna dejavnost ne more razogljičiti čez noč. Logičen proces razogličenja je elektrifikacija procesov, ki pa jo visoke cene in drugi stroški energije dodatno zavirajo,” je opozorila.

Kumer je maja obiskal proizvajalca izdelkov iz aluminija Talum, v drugi polovici junija pa sledi še obisk jeklarskega podjetja Sij Acroni. Vsa tri energetsko intenzivna podjetja sodijo po uredbi iz leta 2023 med upravičence nadomestila posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov. Med 18 upravičenci do nadomestila je šest papirnic.

Veljavna uredba se izteče letos, zato GZS skupaj z energetsko intenzivnimi upravičenci vlado poziva k podaljšanju njene veljavnosti do leta 2030, kar omogočajo evropske smernice. “Ob dobrem naboru in učinkovitosti izvedenih projektov razogljičenja, zniževanja izpustov, uvedbe novih tehnologij in tehnik in projektov samooskrbovanja z električno energijo je s ciljem zagotoviti konkurenčne pogoje poslovanja tem dejavnostim tudi v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami nujno, da tudi Slovenija uredbo podaljša do leta 2030,” je poudarila Nahtigal.