Kaj je evropski akt o blokiranju sankcij tretjih držav? (dopolnjeno) (pojmovnik)
Evropski akt o blokiranju, ki ga želi Slovenija sprožiti v odziv na sankcije ZDA proti sodnici Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Beti Hohler, je namenjen zaščiti pravnih in fizičnih oseb iz EU pred ukrepi tretjih držav, ki v nasprotju s pravom unije posegajo v njihove interese, je za STA pojasnila pravnica Janja Hojnik.
Kot je pojasnila profesorica prava EU na mariborski pravni fakulteti, je bila evropska uredba o zaščiti pred učinkom zakonodaje tretjih držav, znana kot Blocking Statute, sprejeta z namenom zaščite pravnih in fizičnih oseb iz Evropske unije pred ekstrateritorialnimi učinki zakonodaje tretjih držav, ki posegajo v njihove interese na način, ki je v nasprotju s pravnim redom EU.
Ta zaščita v primeru sankcij proti Hohler trenutno ne velja, saj ameriška pravna podlaga za sankcije proti ICC ni vključena v prilogo uredbe, je povedala Hojnik.
“To lahko stori Evropska komisija s sprejetjem delegirane uredbe, pri čemer mora oceniti, da ukrepi ZDA povzročajo škodo subjektom v EU ali ogrožajo suverenost in interese unije,” je zapisala v odgovorih za STA.
Delegirani akt sprejme komisija, veljati pa začne le, če niti Evropski parlament niti Svet EU v roku dveh mesecev ne izrazita nasprotovanja. Evropski parlament o tem odloča z absolutno večino, države članice v Svetu pa s kvalificirano večino, to je najmanj 15 od 27 članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov vseh državljanov EU. Instituciji lahko komisijo tudi pred iztekom roka obvestita, da aktu ne bosta nasprotovali.
Tako za sprejetje zaščitnih ukrepov ni potrebno soglasje držav članic, so potrdili na Evropski komisiji.
Postopek za aktivacijo zaščite po navedbah Hojnik temelji na politični odločitvi in oceni komisije. Slovenija kot država članica lahko v tem okviru komisijo pozove, da uvede postopek spremembe priloge uredbe in s tem zagotovi zaščito sodnice kot državljanke EU in kot predstavnice neodvisnega mednarodnega sodstva.
Kot je še dodala, bi tako oseba iz EU, ki je tarča teh sankcij, pridobila pravico, da zavrne njihovo izvrševanje, da pred evropskimi sodišči zahteva povračilo škode in da se v postopkih v EU upošteva neskladnost tujih sankcij z evropskim pravom. V praksi to pomeni, da bi bila sodnica Hohler deležna pravnega varstva, če bi zaradi sankcij utrpela škodo. Pravna sredstva bi lahko uporabila na ozemlju unije.
