Predlog izplačila nadomestil za premoženjske oškodovance druge svetovne vojne v nadaljnjo obravnavo

DZ je z 52 glasovi za in brez glasu proti prižgal zeleno luč nadaljnji obravnavi zakona o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo v drugi svetovni vojni. Upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja oziroma njihovim zakonitim dedičem bi država izplačala 8000 evrov v štirih letnih obrokih po 2000 evrov.

Predlog zakona so predlagali koalicijski poslanci. Prepričani so, da gre ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne za simbolen korak k odpravi krivic.

Pogoj za pridobitev pavšalnega nadomestila je pravnomočna odločba o priznanju statusa žrtve vojnega nasilja, kamor med drugim sodijo izgnanci, interniranci, taboriščniki in ukradeni otroci. Odločbo upravna enota pridobi po uradni dolžnosti. V primeru smrti upravičenca lahko zahtevo na podlagi pravnomočne odločbe vložijo tudi zakoniti dediči, od prejete odškodnine pa se ne plača dohodnine. Končno število upravičencev predlagatelji ocenjujejo na od 8500 do 10.000.

“Gre za simbolično dejanje, ki pa ima velik pomen, ne glede na to, da ta odškodnina ne bo velika,” je ob predstavitvi zakona na seji DZ v sredo v imenu predlagateljev dejal poslanec Svobode Martin Premk. Z njim želijo zapreti še eno nerešeno poglavje iz najtežjega obdobja naše zgodovino, ko so si Slovenijo razdelili štirje okupatorji. Poleg ogromne človeške škode je bila med vojno povzročena ogromna materialna škoda, pravičnega nadomestila za slednjo pa kljub obljubam, nazadnje ob osamosvojitvi, ni bilo, je navedel.

Predlog zakona so soglasno podprli v SD. Kot je v imenu poslanske skupine SD dejal poslanec Soniboj Knežak, se želi s tem predlogom vsaj deloma nasloviti zgodovinska krivica in zapreti vprašanje, ki je bilo doslej pravno in politično nerešeno. “Ključno je, da se žrtvam druge svetovne vojne zagotovi povračilo, ker gre za vprašanje pravičnosti – priznanje, da so bile njihove izgube resnične, konkretne in povzročene zaradi dogodkov, na katere niso imele vpliva,” je dejal.

Zakonski predlog podpirajo tudi v Levici, ob tem pa je po besedah poslanke Tatjane Greif pomembno povedati, da ta zakon ni vojna reparacija. Slovenija s tem predlogom zakona ne prevzema odgovornosti, ki zgodovinsko in pravno ostaja na strani Nemčije, prav tako zakonski predlog ne zmanjšuje zahtevkov do Nemčije. “To je predvsem izraz državne zrelosti in moralne dolžnosti do ljudi, ki so plačali visoko ceno za svobodo, ki jo danes živimo,” je dejala.

Predlog zakona po besedah poslanca Svobode Teodora Uraniča poleg ustave temelji tudi na normah in načelih mednarodnega prava, Haaške in Ženevske konvencije. S sprejemom tega zakona Slovenija, kljub temu da ni bila agresor, potrjuje svojo zavezanost temeljnim načelom človekovih pravic, pravičnosti, zakonitosti in zgodovinske odgovornosti. “Daje jasno sporočilo, da se krivice, četudi zgodovinsko oddaljene, ne smejo prezreti,” je dejal v imenu poslanske skupine.

Predlogu zakona v SDS niso nasprotovali, saj se po besedah poslanca SDS Jožefa Lenarta strinjajo, da je treba odpraviti krivice osebam, ki so bile v vojni prikrajšane tudi “za zdravje in človeško dostojanstvo”. Izpostavil pa je, da je mnogo teh žrtev že preminulo. Po ocenah predlagateljev bo finančna posledica tega zakona okrog 80 milijonov evrov, ki bodo zagotovljeni iz državnega proračuna in bomo torej plačali škodo, “ki je nismo povzročili”. V SDS tako menijo, da bi nam morala ta sredstva refundirati Nemčija. Ker gredo sredstva iz proračuna ministrstva za obrambo, se ne sme zgoditi, da bi to vplivalo na slabšo finančno podporo obrambni sposobnosti in varnosti, je dejal.

Tudi v NSi zakonskemu predlogu niso nasprotovali, saj po besedah poslanke NSi Ive Dimic “priznava moralno dolžnost države do ljudi, ki so bile žrtve vojnega nasilja”. Kljub temu pa so opozorili na nekatere pomanjkljivosti, predvsem to, da je višina nadomestila enaka za vse upravičence, ne glede na dejanski obseg premoženjske škode. Prav tako zakon ne opredeljuje, ali se povračilo nanaša samo na nepremično premoženje ali vključuje tudi premično premoženje. Izpostavila je tudi, da je predlog zakona iz leta 2008 zajemal škodo, povzročeno s strani okupatorjev, zavezniških sil in partizanov.

Zakonski predlog so že ob vložitvi zakona pozdravili tudi v Društvu izgnancev Slovenije. Po njegovih besedah gre za pomembno dejanje tudi zato, ker bo s tem “srečanjem z zgodovino” za slovenske izgnance in druge skupine upravičencev po 80 letih druga svetovan vojna končana.

Poslanci so tako ocenili, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.