Umanotera s kampanjo ozaveščanja o trajnostni oskrbi s hrano

Eno od bistvenih področij za spopad s podnebno krizo je področje hrane, ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb, ki ga zaznamujemo 15. maja, opozarjajo v nevladni organizaciji Umanotera. O pomenu trajnostne oskrbe s hrano in izbire podnebju prijaznejšega menija javnost po vsej državi v teh dneh ozaveščajo tudi s serijo plakatov.

Kot je na današnjem dogodku v Ljubljani spomnila Gaja Brecelj iz Umanotere, smo na svetovni in lokalni ravni trenutno priča silovitemu zaostrovanju podnebne krize. Vedno bolj intenzivne posledice podnebnih sprememb močno spreminjajo tudi pogoje za pridelavo hrane in ogrožajo zadostno preskrbo s hrano za ljudi.

“Oskrba s hrano je po eni strani velika žrtev podnebnih sprememb, po drugi strani pa tudi njihov povzročitelj. Sistem pridelave in porabe hrane je namreč na svetovni ravni vir skoraj tretjine od človeka povzročenih emisij toplogrednih plinov in je za energetiko drugo največje gonilo podnebne krize. Poleg uničujočega vpliva na okolje pa je problematičen tudi zaradi ogromnega vpliva na zdravje ljudi. Brez spremembe načina, kako pridelujemo hrano in kako se prehranjujemo, ne moremo rešiti medsebojno prepletene okoljske in zdravstvene krize,” je dejala Brecelj.

Dodala je, da je treba korake k vzpostavitvi trajnostne prehranske verige narediti tako na sistemski ravni kot tudi na ravni posameznika. “Vsakodnevno lahko izbiramo zdravju in podnebju prijaznejšo hrano. To pomeni hrano, ki je večinoma rastlinskega izvora, ki je pridelana na sonaraven način, lokalno, ki je sezonska, čim manj predelana in čim manj zapakirana,” je poudarila Brecelj.

Zaradi osrednje vloge oglaševanja pri prehranskih odločitvah posameznikov so se pri Umanoteri odločili, da se tematike trajnostnega načina oskrbe s hrano lotijo tudi z mednarodnim družbeno odgovornim natečajem.

V okviru tega so oblikovalce z vsega sveta povabili k ustvarjanju mestnih plakatov, ki bi kreativno spodbujali k izbiri zdravju in okolju prijaznejših načinov oskrbe s hrano. Strokovna komisija je med 135 deli iz 21 različnih držav izbrala zmagovalno serijo plakatov Po zdravi kmečki pameti slovenskih avtorjev Tita Jakliča in Vita Sedeja. Ta bo do 22. maja na ogled po 100 plakatnih mestih po vsej državi.

“S kampanjo želimo opozoriti tudi na škodljiv sistem državne promocije živil v Sloveniji in pokazati, kakšno oglaševanje bi bilo okolju in zdravju prijaznejše. Veljavni zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov namreč daje podlago za sektorsko neuravnoteženo promocijo, kjer sta sektorja z najvišjo stopnjo samooskrbe – meso in mleko, ki tudi povzročata največ kmetijskih emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih vplivov na okolje, paradoksalno deležna največ promocije,” je opozorila Brecelj.

Ob tem je predstavila podatke, da je v tem letu predvidena višina sredstev iz sektorja in proračuna za promocijo mesa in mleka skoraj milijon evrov, za sektor sadja le 150.000 evrov, sektor zelenjave pa v sistem promocije ni vključen. V Umanoteri so tako pripravili tudi predloge, ki bi prispevali k bolj uravnoteženi, vključujoči in trajnostno naravnani promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, in jih naslovili tudi na ministrstvo za kmetijstvo.