PCT med cerkvijo in kulturo
Pretekli vikend so se na Brezju v velikem številu tradicionalno zbrali verniki. Pogoj PCT kljub stotinam udeležencev ni bil zahtevan, pogromu javnosti so se organizatorji izognili s postavitvijo mobilnih cepilnih enot. Medtem na kulturnih dogodkih tudi na prostem od ponedeljka ponovno zahtevane maske.
Tvitosfera gori od primerjav SDS z afganistanskimi talibani. Še posebej, ko je govora o sodelovanju cerkve z oblastjo. Simpatije potrjujejo tudi zapisi članov stranke in nekaterih verskih delavcev, ki se medsebojno javno podpirajo. Celo v nasprotovanju cepljenju, ki bi ga morala vlada promovirati. Razumljivo je, da so zato ukrepi v cerkvah veliko ohlapnejši, kot so na primer na vladi neljubih kulturnih dogodkih, kljub temu, da v cerkve zahaja veliko več ljudi, ki pripadajo ogroženim skupinam, kot so na primer starostniki.
Maše po razporeditvi ljudi zlahka primerjamo z razporeditvijo ljudi v kinematografih ali gledališčih, saj ljudje tam sedijo in so s pogledi usmerjeni v isto smer. A ukrepi, ki so v veljavi od ponedeljka, ne zajemajo tudi cerkvenih institucij, čeprav sodijo pod okrilje Ministrstva za kulturo.
Dvojnost obravnavanja predvsem katoliške cerkve in kulturnih delavcev je bilo opaziti že ob podelitvi temeljnega mesečnega dohodka. Prejeli so ga lahko delavci, katerih dejavnost je bila med epidemijo onemogočena ali delno zaustavljena. Ker je delo kulturnih delavcev pogosto vezano na neenakomerna projektna izplačila, so morali mnogi zaradi neživljenjskih pogojev pomoč vračati. Pri cerkvenih delavcih ni bilo tako. Nadomestilo so prejeli še za mesec junij, ko je bila njihova dejavnost že povsem odprta.
Duhovniki sicer formalno ne prejemajo plač, ampak so večinoma odvisni od prispevkov vernikov, mašnih darov ob krstih, porokah in pogrebih, kar po poročanju Slovenske škofovske konference nanese približno 700 evrov na mesec, pri čemer vzemimo v ozir, da ne plačujejo najemnine. Dodatna sredstva s strani prispevkov za kateheze, spovedi in podobno pa so začela v cerkve pritekati precej prej kot v kulturne ustanove, saj so se prej ponovno odprle. Medtem, ko so med epidemijo poroke večinoma res umanjkale, pa pogrebi niso. Za oba obreda Slovenska škofovska konferenca priporoča približno 110€ predlaganih prispevkov.
Rimokatoliška cerkev v Sloveniji poleg prispevkov vernikov denar dobi še iz naslova nakazil 0,5% dohodnine, kar je leta 2019 znašalo 223 tisoč evrov. Dodatna sredstva dobi tudi s strani podjetij, ki si jih lasti. Metropolitana je na primer po poročilu katoliške cerkve iz decembra 2020 v enem letu izkazala 2,3 milijona čistega dobička.
V cerkvi sv. Terezije deteta Jezusa na Kodeljevem so konec preteklega meseca vseeno prosili za še dodaten denar »v zahvalo za srečno prevožene kilometre«. Namenili so jih misijonski vozniški akciji, ob tem pa še več denarja zbirali z blagoslavljanjem avtomobilov. Pogoji za vstop v cerkev so zahtevali nič drugega kot razkuževanje rok in nošnjo mask. O PCT ali digitalnih potrdilih ni bilo ne duha ne sluha.
Evropska unija je kulturne dogodke za razliko od slovenske vlade že ob začetku epidemije vključila v skupino najmanjše možnosti okužbe. Janez in prijatelji so se odločili poseči v ta semafor in v to skupino raje dati cerkvene obrede, ki se poleg vsega ponavadi odvijajo v notranjih prostorih. Obiskovalci kulturnih prireditev pa bodo po novem tudi na prostem morali nositi maske, če jih bo zbranih več kot 100.
