Zorčič: Danes praznujemo, ker smo skupaj

“V preteklih desetletjih se je Prekmurje moralo soočiti s padcem večje industrije in posledično brezposelnostjo ter begom možganov, a tudi to se spreminja: investicije v nova delovna mesta, razvoj turizma in kmetijstva vračajo perspektivo v slovensko deželo vzhajajočega sonca. Z epidemijo spremenjene okoliščine so podkrepile spoznanje, da živeti dlje od glavnega mesta nikakor več ne pomeni biti obroben in zapostavljen, temveč, da se to ponuja kot priložnost za odprtost in ‘prvovrstnost’,” je zapisal v poslanici.

Prekmurje, njegove naravne danosti in pridni ljudje po besedah Zorčiča upravičeno pričakujejo dodatni zagon regijskega gospodarstva, kar se lahko doseže tudi s pomočjo evropskih sredstev za okrevanje in odpornost.

“Zdaj je čas, da te vzhajajoče priložnosti tako Prekmurje kot celotna Slovenija izkoristita in si zagotovita boljšo prihodnost. Samo s preudarno in razvojno naravnano, povezovalno politiko, ki razume, da je vsak, tudi najmanjši kraj naše dežele enakovreden del mozaika, bomo to tudi dosegli,” je dodal.

Ob tem je spomnil še na Porabske Slovence, ki so ostali zunaj skupne države. “Kljub težkim zgodovinskim pogojem in v vedno manjšem številu, a vendarle, še danes negujejo slovenski jezik in tradicijo onkraj naših meja,” je navedel.

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo 17. avgusta od leta 2006. Z njim se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici.

Državne proslave so vsako peto leto, vmesne pa pripravljajo prekmurske občine same. Letošnja je potekala v ponedeljek zvečer v Beltincih, udeležil pa se je je tudi Zorčič.