Obleke iz druge roke kot trajnostna rešitev
»Počasna« moda je izraz za trajnostni pristop k modi, ki spodbuja kakovostne, etične in okolju prijazne izdelke ter zmanjšuje množično potrošnjo. Temelji na lokalni proizvodnji, uporabi trajnostnih materialov in spodbujanju dolgotrajne rabe oblačil. Nasprotuje hitri modi, ki v velikih količinah proizvaja poceni oblačila in pogosto izkorišča delovno silo. »Skoraj vsa moda, ki nastaja v Sloveniji je počasna. Industrijske skoraj ni več, kljub temu, da je bila včasih pri nas bolj etična in humana kot v Aziji. Imamo nekaj modnih oblikovalk in oblikovalcev, ki prispevajo k počasni, rokodelski modi, ki bi jo morali še naprej spodbujati,« je dejala Naja Stanič, ustanoviteljica v Kopru nedavno odprte trgovine 2.skica za oblačila iz druge roke.
Največja zmota glede rabljenih oblačil je prepričanje, da so umazana, ponošena ali slabe kakovosti. V resnici lahko v takšnih trgovinah najdemo tudi kose, ki so bili nošeni le nekajkrat ali so celo popolnoma novi. Poleg tega so vintage in second-hand oblačila pogosto bolj kakovostna od sodobnih produktov hitre mode, saj so bila izdelana iz trpežnejših materialov in z boljšo obrtniško natančnostjo.
Letno se proizvede okoli 100 milijard kosov oblačil, od tega jih 85 odstotkov konča na odlagališčih. Delavci hitre mode v državah v razvoju pogosto zaslužijo manj kot tri dolarje na dan in delajo v nevarnih oziroma nezdravih razmerah. Približno dvajset odstotkov svetovne porabe vode v industriji je povezanih s tekstilno proizvodnjo.
Moda ima velik vpliv na okolje, družbo in gospodarstvo, zato je ključnega pomena, da se kot potrošniki zavedamo posledic hitre mode in spodbujamo trajnostne prakse. Podatki o okoljskih in socialnih posledicah modne industrije so zaskrbljujoči, kar kaže, da trenutni način potrošnje ni vzdržen. Evropski parlament je novembra lani izdal predlog resolucije na konferenci Organizacije združenih narodov o podnebnih spremembah 2024, v katerem navaja, da tekstilni sektor prispeva približno osem do deset odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov ter porablja velike količine vode in energije, zato je nujno obravnavati njegov vpliv na okolje in podnebje. Tekstilna industrija mora igrati ključno vlogo pri prehodu na krožno gospodarstvo, kar vključuje zmanjšanje odpadkov, trajnostno proizvodnjo, recikliranje in uvedbo jasnih globalnih standardov »zelenih« blagovnih znamk.
Ana Zupan
