Nočno življenje – kaj je to?

V slovenski Istri se že nekaj let glasno razpreda o nočnem življenju. Tega, z izjemo adventnega časa in posameznih poletnih koncertov med glavno turistično sezono, praktično ni. Mladi se o tem precej  pogovarjajo, kljub temu pa očitno premalo storijo, da bi se stvari izboljšale. V primerjavi s preteklostjo se za to ne potrudijo niti lastniki lokalov, ki se v sodobnosti soočajo s številnimi omejitvami, predvsem pa z visokimi stroški.

V primerjavi s sosednjimi državami, pa tudi z ostalimi večjimi mesti v Sloveniji, so obalna slovenska mesta, kar se zabave tiče, obubožana. Na Hrvaškem ima skoraj vsaka občina manjšo diskoteko oziroma bar, ki deluje dolgo v noč. Tako je tudi v bližnjem Trstu ter v dveh največjih slovenskih mestih, Ljubljani in Mariboru. V slednjih se precej dogaja tudi med delovnim tednom, saj gre za univerzitetni mesti, kakršno je tudi Koper. Kljub temu na koprski občini odgovarjajo, da gre za bistveno večji mesti, v katerih lahko ponudniki večje število obiskovalcev pričakujejo prek celega leta in ne le v času turistične sezone. Povečano število obiskovalcev posledično omogoča ekonomsko vzdržnost klubov in lokalov, ki lahko tako obratujejo med tednom. 

Med večjimi problemi naj bi bil tudi ta, da so se potrebe mlajše generacije skozi čas spremenile, saj ta prosti čas raje preživlja na družbenih omrežjih ali pa na manjših zasebnih dogodkih. Ali je slednje posledica ali vzrok, težko špekuliramo.

Na ankaranski občini so zapisali, da bi morali mladi sami podati več pobud pri mladinskih organizacijah (dijaških in študentskih) in v  centrih za mlade, saj težko verjamejo, da jim slednji ne bi bili pripravljeni pomagati. Društvo, ki se na obali zavzema za zabavo mlajših, je Tovarna kulture. Njihova predsednica Eneja Božič pravi, da so mladi lahko upravičeno zaskrbljeni, saj se v slovenski Istri zvečer ne dogaja prav veliko: »Nove generacije so se navadile na življenje brez nočnega življenja. Včasih si lahko plesal do treh, potem si šel še kaj pojest. Danes je to nepojmljivo, saj ni prostorov, ni dogodkov, vse se zapira ob 23. uri. Zdi se mi, da smo bili mladi nekaj let na stranskem tiru, zdaj pa se v sodelovanju s koprsko občino dela v smeri, da bi se stvari izboljšale. Odprti so za predloge, saj je težnja po tem vse močnejša.«

Tako kot vsaka gospodarska dejavnost se tudi gostinska ponudba prilagaja povpraševanju. Podjetja ne morejo poslovati zgolj na podlagi upanja, da si bodo ljudje nočne zabave zaželeli večkrat kot v obdobju, ko so bili ponudniki zaradi premajhnega števila obiskovalcev prisiljeni zapreti vrata svojih lokalov in klubov. V preteklosti so bile razmere drugačne, saj je bilo manj regulacij, nižji pa so bili tudi  obratovalni stroški, od najemnin do obratovalnih dovoljenj, včasih celo ni bilo potrebe po varnostni službi. Poleg tega ne gre zanemariti tudi vprašanja miru in sožitja z lokalnim prebivalstvom, ki v manjših krajih preglasnim dogodkom v nočnih urah gotovo ni naklonjeno.

V odloku Mestne občine Koper o poslovnem času trgovin in gostinskih obratov lahko preberemo, da obstaja možnost podaljšanja obratovalnega časa do 4. ure, če gre za gostinski lokal z dodatno ponudbo, ki vsebuje zabavni program, glasbo ali igre na srečo. Kot so zagotovili na MOK, od junija 2023 do danes za to niso prejeli niti ene vloge. Prejeli so samo prošnje za prilagojene odločbe, in sicer za obdobje enega leta, za sezono ali pa enkratni dogodek. Takšnih so skupno prejeli 209, odobrili pa 93, pa še to za obratovalni čas do druge oziroma tretje ure zjutraj. Možnosti torej so. 

Na splošno so do 3. ure lahko odprti lokali v večnamenskih oziroma trgovskih poslovnih objektih, do 2. ure pa restavracije, okrepčevalnice in osmice. Barom, ki gostom nudijo pretežno pijačo, pa smejo odobriti obratovanje zgolj do 24. ure. 

Pogovarjali smo se tudi z lastnikom enega od novo odprtih lokalov v slovenski Istri, ki je prejel dovoljenje za organizacijo zgolj štirinajstih dogodkov s podaljšanim časom do druge ure zjutraj na leto. Od kod številka 14, še naprej ostaja uganka. 

The Club Belveder, The City, Osare, Tivoli, Ambasada Gavioli so le nekatere od številnih zaprtih diskotek. Kam pa gredo mladi lahko danes? V Kopru se pravkar lotevajo velike naložbe v temeljito prenovo nekdanjega skladišča soli Libertas, kjer sta predvidena dva prireditvena prostora, a vsebine zanju še niso povsem določene. Še vedno sta aktivna CMK (Center mladih Koper) in Snack Bar ter tudi ostali bari, kot so Bellavita, Barba, Rifugio, Pub 33, Byron. 

V Izoli za tovrstno ponudbo skrbi javni zavod Center za kulturo, šport in prireditve Izola, glavno dogajanje pa je osredotočeno na poletje, ko prirejajo tradicionalni Ribiški praznik ter Praznik oljk, vina in rib, ki pa ju težko razumemo kot enakovredno zamenjavo za diskoteke ali klube. V Ankaranu mladim vsako leto namenijo sredstva za organizacijo kulturnih in zabavnih dogodkov, snujejo pa mladinsko središče, ki bo ponujalo prostor skozi vse leto. 

Vsekakor bo zelo zanimivo videti, kako se bodo stvari odvijale v prihodnje. Želimo si le, da bi se besedna zveza »nočno življenje« za začetek sploh vrnila v slovar »slovenskoistrskega« jezika.

Andraž Velkavrh