
Izvolite … ali pa raje ne
Zakaj so odpoklici živil postali stalnica?
Zagotovo je koga strah, da bi v lokalni trgovini kupil in nato pojedel kontaminirano hrano. Zato pri nas, kakor tudi v Evropski uniji, obstajajo predpisi in protokoli, ki urejajo odpoklic nevarnih izdelkov in živil s trga. Urejeno je medsebojno obveščanje nacionalnih nadzornih organov o nevarnih živilskih in neživilskih izdelkih. Odpoklici potekajo ves čas, na dnevni ravni, ko je izdelek dostopen in v prodaji v več državah članicah EU. V primeru, da je izdelek dostopen le v posamezni državi, le-ta to ureja na nacionalni ravni. Pri nas se odpoklici dogajajo praktično vsak teden, kar sproža vprašanja, zakaj in kako se takšni izdelki sploh znajdejo na trgovskih policah, če niso primerni za uživanje?
Proizvajalec ali distributer nevarnega živila je v skladu s predpisi dolžan odpoklic objaviti v medijih in s tem potrošnike obvestiti o odpoklicu. Ta obvestila omogočijo, da lahko potrošniki odpoklicana živila, ki so jih že kupili, prepoznajo in jih ne zaužijejo. Postopek lahko začne proizvajalec ali trgovec, če naleti na nevarno živilo ali izdelek, o čemer mora nemudoma obvestiti nacionalni nadzorni organ, poslovne partnerje, trgovce in distributerje, objaviti obvestilo v medijih in poskrbeti, da gredo nevarni izdelki iz prodaje, ter jih uničiti. Druga možnost pa je, da nevarno živilo ali izdelek v okviru svojega rednega preverjanja odkrije nacionalni nadzorni organ. Pri upravi za varno hrano se uradno vzorčenje živil izvaja v celotni verigi, od primarne proizvodnje do prodaje končnemu potrošniku, preverjajo pa tako živila iz Slovenije in drugih držav članic Unije kot tudi iz držav, ki niso v EU. Tudi v tem primeru proizvajalec ali trgovec izvede postopek odpoklica, nadzorni organ pa ga javno objavi na svoji spletni strani.
O vzrokih za umik s trgovskih polic lahko sklepamo že iz samih medijskih objav. Lahko gre za kakšen napis, kot je ta, da na embalaži manjka navedba, recimo, da živilo vsebuje sledove arašidov, oreškov in glutena, lahko gre za zmanjšane organoleptične kakovosti proizvoda, torej za neustrezne lastnosti živila, ki ni v skladu z živilsko-tehnološkimi standardi. Problematični so lahko razni dodatki. Vzrok je lahko tudi neustrezna embalaža. Tako so nedavno pri polposnetem Leclercovem mleku Délisse opazili puščanje plastenk, kar bi sčasoma lahko vodilo v okužbo z mikroorganizmi, to pa povzroči sesirjenje mleka ter okvaro vonja in okusa. Veliko odpoklicev je tudi med izdelki za otroke, te odpoklice ima pod drobnogledom zdravstveni inšpektorat. Najbolj znani primeri so tisti, ko na izdelku ni navedeno, da se otrok z izdelkom lahko zaduši. Nadzor pri neživilskih izdelkih izvaja tržni inšpektorat. Za ustreznost izdelkov skrbi torej več različnih organov.
Najhitreje se odkrije tiste izdelke, ki prihajajo izven EU in vsebujejo spojine, ki v Uniji veljajo za oporečne. A nedavno so v trgovini Hofer odpoklicali mesne izdelke, ki imajo oznako Kakovost iz Slovenije. Trgovec na svoji spletni strani pojasnjuje, da s to oznako označuje izdelke takrat, »ko so sami ali njihove osnovne sestavine slovenskega izvora«. Dobavitelj izdelkov naj bi bil res slovenski, sestavine pa so – sodeč po odpoklicu – prišle iz avstrijske klavnice Ramsauer fleisch. Vprašanje, ki se največkrat poraja potrošnikom, je, zakaj pride do odpoklicev, ko so artikli že na policah, zakaj se ne vzorči prej? Preseženo vrednost ugotavljajo še preden izdelki pridejo na police, a o tem potrošnika ne rabijo obveščati, saj proizvodov še nihče ni kupil. V primeru, ko se neskladnost ugotovi naknadno, ko so potrošniki proizvod že kupili, pa je potrebno izvajati umike in odpoklic. Ta časovni zamik ni najbolj jasen, analiza naj ne bi bila dokončana takoj po vzorčenju, ampak šele ko gre izdelek skozi vse faze do prodajne police. Šele na tej točki se izdelek umakne, torej po tem, ko je že pristal v nakupovalnih košaricah.
Kriteriji, po katerih izdelke izbirajo za vzorčenje, so pogostost uživanja in prisotnost na jedilnikih ranljivih skupin, kot so otroci, starejši, kronični bolniki, in živila, pri katerih so že v preteklosti ugotovili neskladje. Če se pri kateremkoli proizvodu pojavi nov dejavnik tveganja, ki na primer ni bil prepoznan, to zagotovo povzroči večje število odpoklicev. Nedavno so več živil odpoklicali zaradi prisotnosti etilen oksida, s katerim so bili kontaminirani aditivi, ki se v izredno majhnih količinah dodajajo širokemu naboru živil. Prav pojav novih dejavnikov tveganja je lani povzročil množične odpoklice različnih vrst živil.
Vse pogostejši odpoklici v zadnjem času so za potrošnike gotovo skrb vzbujajoči. Potrošniki zaradi tega niso bolj ogroženi kot prej, saj je razlog za povečanje števila odpoklicev spremenjen način obveščanja, skladen z zakonodajo Evropske unije. Razlog za večje število odpoklicev živil je vzpostavitev dokaj učinkovitega sistema prepoznavanja in obveščanja o kontaminiranih živilih, ki pa posledično prinaša tudi odkritje večjega števila dejavnikov tveganja. Za potrošnika pa to predvsem pomeni, da ne kupuje več tako sproščeno kot pred leti.
Simon Smole





