ODLAZKI NOVINARJEV VEČERA IN PRIMORSKIH NOVIC
Sindikat novinarjev Slovenije opozarja na pretirano in škodljivo tveganje za zaposlene pri časniku Večer in Primorskih novicah, po tem ko je medijski hiši preko družb Svet24, Salomon in Curator Nova posredno kupil Martin Odlazek. Sindikat zahteva, naj novi lastniki in poslovodstvo družb zaposlene nemudoma seznanijo s pravnimi, ekonomskimi in socialnimi posledicami potekajočih prevzemov, s sindikati pri delodajalcih pa nemudoma vzpostavijo socialni dialog.
Pravne, ekonomske in socialne posledice lastniškega prevzema, ki jih omenja sindikat, pomenijo odpuščanja, ki je zaradi zmanjševanja stroškov že doletelo dva novinarja na Primorskih novicah, nekaj pa jih bo premeščenih na ostale medije znotraj Odlazkovega medijskega imperija – denimo na dnevni časopis Svet24. Medtem bo novo vodstvo Večera iz družbe Časnik Večer d.o.o. do konca tega meseca preneslo 97 zaposlenih in del premoženja na novo družbo po imenu Večer Mediji, ki je že v lasti šestih podjetij, povezanih s Skupino Eurofit, preko katere naj bi Odlazek poskušal zabrisati svoje lastniške lovke. V oči bode predvsem zanemarjanje prakse kolektivnih pogodb, ki se jih poslužuje nova lastniška struktura. Pri Večeru tako podjetniške kolektivne pogodbe ne uporabljajo od februarja 2020, saj je od nje odstopila uprava podjetja, enako pa se dogaja tudi na Primorskih novicah, kjer se je kolektivna pogodba iztekla maja letos in se bo prenehala uporabljati maja 2022 – seveda če bo direktorica Patricija Ukmar vztrajala pri ignoriranju sindikalnih pozivov o začetku pogajanj za novo kolektivno pogodbo. Po direktoričinih besedah se pogajanja še niso začela, ker jih ne želi izvajati brez nadzornega sveta podjetja, ki pa še ni sestavljen. Primerno je še poudariti, da so se zaposleni na Primorskih novicah po dogovoru s sindikatom leta 2017 odpovedali določenim pravicam. Lani so na ta račun podjetju prihranili 118.000 evrov ali skoraj 5 odstotkov stroškov dela.
Poleg ogrožanja delavskih pravic znotraj novo kupljenih medijev pa sindikat skrbi predvsem koncentracija privatnega lastništva v slovenski medijski krajini. Od Ministrstva za kulturo, ki opravlja funkcijo nadzornika lastniške koncentracije v medijih, zato zahtevajo, da posodobi pomanjkljive evidence Razvida medijev in opravlja nadzor trga nad medijskimi koncentracijami in navzkrižnim lastništvom. Povezani kupci Skupine Eurofit so sicer zvito našli luknjo v zakonu, kar ni osamljen primer tako za Martina Odlazka, kot tudi druge medijske imperatorje. V obeh primerih nakupa poslovnih deležev so kupci skrbno pazili, da posamezni kupljeni poslovni delež ni dosegel 20 odstotkov, saj bi sicer potrebovali predhodno soglasje Ministrstva za kulturo. Po okvirni oceni pomanjkljive evidence razvida medijev, ki ga vodi kulturno ministrstvo, Eurofit obvladuje 9 lastnikov, ti pa 25 izdajateljev, ki izdajajo 109 medijev. V tem povezanem sistemu pa je 34 odgovornih urednikov in 14 direktorjev in direktoric. ˝Čeprav je obvladujoča družba Eurofit neposredno lastnik in izdajatelj le enega medija, je medijski sistem Skupine Eurofit koncentriran,˝ so prepričani v sindikatu novinarjev. Pomankljivemu nadzoru Ministrstva za kulturo nad lastniškimi odnosi v medijih je poleg koncentracij in navzkrižnega lastništva v medijih, ki si jih posredno lasti Martin Odlazek, sporno tudi nespoštovanje določb Zakona o medijih o novinarski in uredniški avtonomiji. Uredniški del pri Dolenjskem listu denimo ni zaposlen pri izdajatelju, temveč v Salomonu.
Medijske krajine tako ne ogroža zgolj trenutna vlada s finančnim izčrpavanjem neodvisnih in javnih medijev. Podobno tudi privatni lastniki, kot je Martin Odlazek, z vzpostavljanjem medijskih monopolov in nespoštovanjem novinarske avtonomije potiskajo medijsko svobodo in pravico do obveščenosti na stranski tir. Obojim, vladajočim politikom in privatnim medijskim tajkunom je skupno predvsem kanaliziranje javnega denarja za svoje interese. Kot lahko razberemo iz letnega poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v Evropski uniji je na medijskem področju v Sloveniji oslabljen predvsem nadzor nad porabo javnih financ namenjenih za oglaševanje. Vlada tako z željo po politični moči preusmerja oglaševalske proračune javnih podjetij, kot so vojska in pošta na medije, ki so pokorni vladajočim strankam, medtem pa zasebni lastniki medijev s slo po kapitalski moči okupirajo razpis za medije s statusom delovanja v javnem interesu na lokalni ravni na Ministrstvu za kulturo.
