Do sklenitve dogovora med Izraelom in Hamasom v Gazi ubitih skoraj 47.000 ljudi (kronologija)

Na smrtonosni napad palestinskih borcev pod vodstvom islamističnega gibanja Hamas 7. oktobra 2023 se je Izrael odzval s silovito ofenzivo v Gazi, v kateri je bilo doslej ubitih skoraj 47.000 ljudi. Sprti strani sta v sredo dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ki naj bi začel veljati v nedeljo. Sledi pregled ključnih dogodkov od začetka vojne.

2023

Napad na Izrael

Palestinski borci 7. oktobra iz Gaze vdrejo v Izrael. V naseljih ob meji in na glasbenem festivalu v bližini ubijejo okoli 1200 ljudi. 251 jih kot talce odpeljejo v enklavo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu napove uničenje Hamasa.

Odziv Izraela

Dan po napadu v Izraelu razglasijo vojno stanje. Z vojaškimi operacijami na jugu in letalskimi napadi na Gazo sicer začnejo že kmalu po napadu. Vpokličejo prek 300.000 rezervistov. Za cilj postavijo uničenje vojaških zmogljivosti Hamasa in konec njegove vladavine v Gazi.

Kopenska ofenziva

27. oktobra se začne izraelska kopenska ofenziva na Gazo. 15. novembra vojaki vdrejo v bolnišnico Al Šifa, rekoč da se v njej nahaja štab Hamasa. Bolnišnica, ki nudi zatočišče številnim razseljenim in se sooča s pomanjkanjem vsega, po še enem obleganju marca lani postane simbol opustošenja v enklavi.

Prva prekinitev ognja

24. novembra prične veljati sedemdnevno premirje, ki omogoči izmenjavo 80 talcev za 240 v Izraelu zaprtih Palestincev. Iz Egipta v Gazo prispe največji konvoj humanitarne pomoči dotlej. Koncu premirja sledi vdor izraelskih tankov na jug enklave.

2024

Tožba Južne Afrike na ICJ

Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu v tožbi Južne Afrike proti Izraelu 26. januarja judovski državi odredi sprejetje ukrepov za preprečitev genocida in sprostitev dobav humanitarne pomoči.

Incident med razdeljevanjem pomoči

29. januarja med razdeljevanjem pomoči v mestu Gaza pod izraelskimi streli umre 120 ljudi. Izrael trdi, da je konvoj s pomočjo napadla lačna množica in da so streljali na tiste, ki so predstavljali grožnjo. Od začetka marca nato nekatere države z letali spuščajo pomoč v Gazo. Dolgo pričakovana ladja s pomočjo v enklavo iz Cipra prispe sredi meseca.

Prvi napad Irana

Strah pred širitvijo konflikta se okrepi 13. aprila, ko Iran proti Izraelu izstreli več kot 200 dronov in raket kot povračilni ukrep za smrtonosni izraelski napad na iranski konzulat v Damasku. Izraelska zračna obramba ob pomoči zaveznikov večino izstrelkov prestreže.

Ofenziva v Rafi

Izraelska vojska 7. maja začne ofenzivo v Rafi, domnevno zadnjim večjim oporiščem Hamasa. Prevzame nadzor nad mejnim prehodom z Egiptom in tako zapre glavno vstopno točko za pomoč.

Četverica držav prizna Palestino

Medtem Španija, Irska in Norveška v okviru prizadevanj za začetka političnega procesa za končanje vojne priznajo Palestino, kar v Izraelu obsodijo kot nagrajevanje Hamasovega terorizma. Trojici se v začetku junija pridruži Slovenija.

Obstreljevanje šol in smrt Mohameda Deifa

Julija izraelska vojska v osmih dneh obstreljuje pet šol, v katerih so nastanjeni razseljeni. 13. julija ubije enega od vodij oboroženega krila Hamasa Mohameda Deifa.

Hezbolah in smrt Ismaila Hanije

Poleti se krepi čezmejna izmenjava ognja med izraelsko vojsko in zaveznikom Hamasa, šiitskim gibanjem Hezbolah iz Libanona. V izraelskem napadu pri Bejrutu umre visoki poveljnik Hezbolaha Fuad Šukr, dan zatem pa v domnevnem izraelskem napadu v Teheranu še politični vodja Hamasa Ismail Hanija. Vodenje gibanja prevzame Jahja Sinvar.

Operacija na Zahodnem bregu

28. avgusta izraelske sile začnejo obsežno operacijo proti palestinskim borcem na Zahodnem bregu. Po odkritju trupel šestih talcev v Gazi v začetku septembra se pritisk izraelske javnosti na vlado, naj doseže dogovor s Hamasom, okrepi, a Netanjahu ni pripravljen popustiti.

Libanon – nova Gaza?

Sredi septembra po Libanonu eksplodirajo pozivniki in radijske postaje pripadnikov Hezbolaha. Umre najmanj 39 ljudi, skoraj 3000 je ranjenih. Vodja Hezbolaha Hasan Nasrala dogodek označi za teroristično dejanje Izraela in vojno napoved ter obljubi maščevanje.

Obstreljevanja med Izraelom in Hezbolahom postaja vse intenzivnejše, obsežnejše in vse bolj smrtonosno. V izraelskem napadu v Bejrutu je 27. 9. ubit tudi Nasrala. Mednarodna skupnost svari pred tem, da bi Libanon postal nova Gaza.

Drugi napad Irana na Izrael

Iran v odziv na uboj Nasrale, Hanije in iranskega generala Abasa Nilforušana ter okrepljene izraelske napade na Libanon 1. oktobra 2024 proti Izraelu izstreli okoli 200 raket, večji del katerih izraelska zračna obramba ob pomoči ameriške mornarice v Sredozemlju prestreže. Netanjahu napove maščevanje. Izraelski napadi na Gazo se medtem nadaljujejo, pogosta tarča so poslopja šol, kjer so zatočišče poiskali mnogi razseljeni.

Smrt Jahje Sinvarja

Izraelska vojska 16. oktobra v Rafi ubije naslednika Hanije na čelu Hamasa Sinvarja. Netanjahu sporoči, da njegova smrt ne pomeni konca vojne.

Nalogi ICC za aretacijo Netanjahuja, Galanta in Deifa

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) 21. novembra izda naloge za prijetje Netanjahuja, Deifa in nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta. Čeprav naj bi bil Deif mrtev, ICC trdi, da nima zadosti dokazov za to.

Prekinitev ognja med Izraelom in Hezbolahom

27. novembra začne veljati prekinitev ognja med Izraelom in Hezbolahom. Isti dan Hamas sporoči, da je pripravljen skleniti dogovor o premirju v Gazi, a da napredek pri tem ovira Izrael. Kasneje se nizajo obtožbe o kršenju premirja v Libanonu. Obtožbe proti Izraelu uperi tudi misija ZN v državi (Unifil).

2025

Sklenitev dogovora o prekinitvi ognja v Gazi

Posredniki v pogajanjih med Izraelom in Hamasom 15. januarja dosežejo dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izmenjavi talcev v ujetništvu v enklavi za Palestince, zaprte v izraelskih zaporih. Odhajajoči predsednik ZDA Joe Biden napove trajni konec vojne v drugi fazi premirja. Izrael, katerega vlada in varnostni kabinet morata dogovor še potrditi, medtem nadaljuje napade na Gazo.

Pozneje Hamasu očita, da je odstopil od dela dogovora in da se vlada zaenkrat ne bo sešla, da bi ga potrdila.