Tudi avtobusni prevozi imajo čakalne dobe

Prebivalci mestnega zaledja se povsod po Istri soočajo z redkimi avtobusnimi povezavami, kar otežuje njihovo vsakodnevno življenje in omejuje dostop do osnovnih storitev, ki se nahajajo zgolj v mestu. Mnogi še vedno ostajajo odrezani od urbanih središč, kar povečuje občutek izoliranosti in odvisnosti od osebnih vozil. Številni avtobusi vozijo le nekajkrat na dan, zato je skoraj nemogoče, da bi vožnjo z njimi uskladili s svojimi delovnimi obveznostmi, šolskimi urniki ali drugimi opravki. Nekateri urniki so pogosto tako slabo razporejeni, da je med posameznimi avtobusi izjemno dolga čakalna doba in je uporaba javnega prevoza številnim skorajda onemogočena.

Študija primerov: Kubed, Dekani, Korte

Za natančnejši pregled situacije smo primerjali avtobusne povezave prevoznika Arriva med Koprom in Kubedom, ki je od najbližjega mesta oddaljen približno 21 kilometrov, ter med Dekani, ki so od Kopra oddaljeni dobrih deset kilometrov. 

Prvi avtobus od Kubeda do Kopra odpelje ob 6:03, vožnja pa traja približno pol ure. Naslednji odide šele ob 6:58, nato spet ob 8:03, sledi pa še en ob 11:58. Do konca dneva iz Kubeda peljeta še dva avtobusa, ob 14:03 in 18:13. Skupno gre torej v enem dnevu (gledali smo urnik povezav za ponedeljek) iz Kubeda v Koper šest avtobusov. V obratni smeri, torej iz Kopra v Kubed, pa vozi sedem avtobusov. Prvi ob 6:35, nato ob 10:00, 12:10, 13:10, 14:35, 15:20, 19:20. 

Če predvidevamo, da se povprečna služba začne ob osmi ali deveti uri zjutraj, bi torej oseba iz Kubeda, ki dela v Kopru in uporablja javni prevoz, lahko v službo odšla z avtobusom, ki vozi ob 6:58 ali ob 8:03, kar bi ji dalo dovolj časa, da pride na delovno mesto pravočasno, sicer s polurno prednostjo. Predvidevamo lahko tudi razne zamude in pešačenje do same lokacije službe. 

Po koncu delovnika pa se ta ista oseba lahko znajde pred problemom. Recimo, da z delom zaključi med 16. in 17. uro. Iz Kopra do Kubeda bi lahko z avtobusom odrinila šele ob 19:20, kar predstavlja kar nekaj ur čakanja, zato je skoraj nujno, da si omisli svoj osebni avtomobil, ki ji omogoča več fleksibilnosti oziroma hitrejši prihod nazaj domov, vsaj če želi doma še kaj postoriti, se spočiti ali preživeti kaj časa z družino. Malo verjetno pa je, da bi v tem času v mestu lahko ujela že kakšen večeren dogodek, saj je za kaj takega odhod avtobusa prehiter.

Iz Dekanov pa so povezave že pogostejše. Prvi avtobus odrine ob 6:17, nato ob 6:19, 6:25, 6:30 in tako dalje. V celotnem dnevu (npr. v ponedeljek) iz Dekanov skupno odpelje 32 avtobusov, ista količina tudi v obratno smer. Za prihod v službo je zato izbira že malo lažja, oseba iz Dekanov, ki dela v Kopru, bi lahko odšla na avtobus ob 7:10, 7:12, 7:13, 7:15 in 7:27, če začne delo ob osmih, ali ob 8:17, če začne ob devetih. Vožnja traja približno 17 minut. Za odhod iz službe so na voljo možnosti ob 15:20, 15:30, 15:45, 16:00 in avtobus ob 16:20, ki pa ga ne sme zamuditi, saj naslednji vozi šele ob 18:30. Če začne z delom že ob sedmi uri, lahko torej vendarle opravi osemurni delovnik.

Za primer vzemimo še Korte, ki so od Kopra oddaljene 14 kilometrov, a direktnih avtobusnih povezav s tem mestom nimajo, razen če se posameznik odloči iti z avtobusom do Izole, nato pa presesti na avtobus do Kopra. 

Boljše povezave, manj avtomobilov, manj ogljičnega odtisa?

V Sloveniji je aktivno delovnega prebivalstva med 50 in 60 odstotkov. Sklepamo lahko, da je glede na število prebivalcev Kubeda (cca 199) približno 110 delovno aktivnih prebivalcev, če predpostavimo, da je 55 odstotkov populacije delovno aktivne. Da bi ocenili, koliko avtomobilov uporablja delovno aktivno prebivalstvo, moramo upoštevati stopnjo motorizacije, to je delež delovno aktivnih prebivalcev, ki imajo dostop do osebnih avtomobilov. V Sloveniji je stopnja motorizacije relativno visoka, saj ima približno 85-90 odstotkov gospodinjstev dostop do vsaj enega avtomobila, vendar ni nujno, da vsak delovno aktivni prebivalec uporablja lastno vozilo. Recimo da 80 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev uporablja avtomobile za prevoz na delo ali druge potrebe. Po izračunih bi lahko torej 88 delovno aktivnih prebivalcev v Kubedu uporabljalo avtomobile, koprska parkirišča pa obsegajo več kot pet tisoč parkirnih mest. 

Povprečni avtomobil v Evropi izpusti približno 120-150 gramov ogljičnega odtisa (CO₂) na kilometer. Ta vrednost se lahko razlikuje glede na tip vozila (bencinski, dizelski, električni) in njegove specifične karakteristike. Recimo, da avtomobili v povprečju izpustijo 130 gramov CO₂ na kilometer, in vsak voznik letno prevozi 13.000 kilometrov. Letne emisije posameznega avtomobila po izračunih nato obsegajo 1,69 tone CO₂. Skupne letne emisije za 88 avtomobilov pa obsegajo 148,72 ton CO₂. Če primerjamo še bolj poseljene Dekane s 1.733 prebivalci, ki bi imeli približno 953 delovno aktivnih prebivalcev, od katerih bi jih 762 uporabljalo avtomobile, bi bil skupni letni ogljični odtis teh avtomobilov dobrih 1.287 ton CO₂.

Torej?

Na podlagi pregleda avtobusnih povezav med mestom in zaledjem je jasno, da situacija variira glede na specifični del zaledja. Nekatere linije so učinkovite in redne, medtem ko so druge pomanjkljive in povzročajo prebivalcem težave. Vsekakor bi boljše in bolj usklajene avtobusne povezave zmanjšale potrebo po uporabi osebnih avtomobilov, kar bi posledično pripeljalo do manj gneče na cestah, boljšega zraka in več prostih parkirnih mest v mestu ter manjšega ogljičnega odtisa. Učinkovit javni prevoz bi tako izboljšal kakovost življenja prebivalcev zaledja in mesta ter prispeval k bolj trajnostnemu razvoju urbanih središč.

Ana Zupan