Ali so galebi bolj agresivni kot nekoč?

Rumenonogi galeb (Larus michahellis) je velik galeb, ki živi v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Še do nedavnega se ga ni priznavalo kot posebno vrsto, temveč so ga obravnavali kot podvrsto kaspijskega galeba (Larus cachinnans) ali širše kot podvrsto slanjaka (Larus argentatus). »Rumenonogi galeb je zelo prilagodljiva vrsta in njihova številčnost se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje postopoma povečevala. Gre za izvorno morsko ptico, ki je poseljevala predvsem morske obale Sredozemlja, ob omenjenem povečanju populacije pa je kolonizirala tudi celinska območja Evrope. Zdaj denimo gnezdi tudi v Ljubljani, Mariboru, Kranju … V zadnjih letih ne beležimo posebnega porasta rumenonogega galeba na Obali. Vrsta sicer številčno gnezdi v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku, kot tudi marsikje v urbanih območjih Istre,« je povedal varstveni ornitolog Domen Stanič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki sicer pri galebih ne opaža, da bi ti postajali agresivnejši kot v preteklosti. 

So pa to zaznali nekateri izolski upokojenci, ki so nas opozorili na njihovo nasilno vedenje, saj naj bi bili v enem tednu priča kar trem agresivnim kradežem hrane na plaži Svetilnik v Izoli, ko so galebi ljudem v nizkem preletu hrano vzeli dobesedno iz rok. »Kot vsaka prostoživeča žival v naravi tudi galebi potrebujejo mir, predvsem kadar gnezdijo. Če so njihova gnezda (ali kasneje mladiči) preblizu krajev (ali ravno tam), kjer se običajno zadržujejo ljudje, potem lahko do ljudi postanejo agresivni, ker branijo svoj zarod.« Stanič pravi, da gre za »čisto razumljiv in ’naraven’ tip vedenja«. 

Rumenonogi galebi, ki živijo v bližini človeka, namreč razvijejo »oportunistično vedenje in ljudem ponekod kradejo hrano kar iz rok. Tukaj gre za neplašne galebe, ki so se specializirali na iskanje določenega tipa ’lahke’ hrane. Pri tem pa se lahko zgodi, da galebi ranijo ali poškodujejo človeka, vendar ne zato, ker bi ga namerno želeli napasti, ampak ker želijo priti do hrane.« Ob tem opozarja, da smo ljudje sami storili napako, ko smo »galebom namerno ali nenamerno dopuščali, da izkoriščajo takšne vire hrane, s tem ko smo jih hranili ali puščali ostanke naše hrane na njim lahko dostopnih mestih«.

Rumenonogi galeb za gnezdenje izbira ravne strehe stavb, predvsem v obalnih mestih. »Če se ugotovi, da galebi predstavljajo resen problem za varnost ljudi (v večini primerov ni tako), je najboljša možnost ta, da se galebe odvrne od gnezditve na takih mestih. Sicer pa so lahko taki ukrepi neučinkoviti pri večji gnezdeči populaciji,« je povedal Stanič in opozoril, da je »ključnega pomena za rešitev tega problema, ki smo ga ljudje ustvarili sami, predvsem to, da galebov ne hranimo in jim ne puščamo (namerno ali nenamerno) ostankov hrane. Kolonizacija mest s strani galebov je namreč odraz tega, da galebi v mestih najdejo ostanke človeške hrane, pogosto okoli smetnjakov.«

Galebi opazujejo ljudi in jih oponašajo

V znanstvenem članku izdanem pri društvu Royal Society Publishing, ki se posveča spodbujanju odličnosti v znanosti, so zapisali da so galebi ena redkih vrst, ki uspevajo v antropogenih krajinah in ki so pozorne na človeško vedenje, povezano s hrano. V raziskavi so raziskovalci zelene (sol in kis) in modre (sir in čebula) embalaže čipsa Walkers pritrdili na tla nekaj metrov od opazovanih galebov in se sami umaknili pet metrov stran, da bi iz razdalje posneli vedenje ptic. Demonstrator, ki je sedel v neposredni bližini opazovanih galebov in vrečk čipsa, pritrjenih na tla, je najprej samo sedel z vrečkama čipsa v rokah, ne da bi ga jedel. V teh poskusih se je manj kot petina galebov približala vrečkam čipsa pritrjenim na tleh v bližini. 

Nato je demonstrator začel grizljati čips iz ene od vrečk. V teh poskusih je 48 odstotkov galebov takoj priletelo in preverilo vrečke čipsa na tleh. Skoraj 40 odstotkov takšnih poskusov pa se je končalo z galebi, ki so kljuvali v vrečke čipsa na tleh, od tega je bilo kar 95 odstotkov galebov usmerjenih na vrečke iste barve, kot je bila tista, iz katere je jedel demonstrator. Raziskava, v kateri je demonstrator jedel dve vrsti čipsa, katerega embalaži sta se razlikovali po barvi, je pokazala, da galebi lahko ugotovijo, katere ostanke hrane je vredno poskusiti, s tem da opazujejo, katero hrano bo izbral človek. Rezultati raziskave so pokazali, da so galebi sposobni uporabiti človeške znake za izboljšanje dražljajev in odločitve o iskanju hrane. Glede na sorazmerno nedavno zgodovino urbanizacije galebov, bi lahko bil ta prenos družbenih informacij med vrstami stranski produkt kognitivne prožnosti, ki je lastna kleptoparazitskim vrstam.

Ana Lešnik