Koprska knjižnica z ambicioznim strateškim načrtom
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper je regijska knjižnica z najmanjšo uporabno stavbno površino v Sloveniji. Dosega zgolj dobro četrtino priporočene velikosti, poleg tega pa je med desetimi regijskimi knjižnicami edina, ki v zadnje pol stoletja ni bila na novo zgrajena ali razširjena po sodobnih knjižničnih standardih. Prostorska stiska je tako pereča, da je del knjižnične zbirke, ki bi po zakonskih določilih morala biti uporabnikom prosto dostopna, shranjen v štiri kilometre oddaljenem skladišču in je zato uporabnikom dostopen samo po naročilu.
Pomanjkanje prostora ima tudi druge posledice. Oddelek za mlade bralce se nahaja v ločeni stavbi, kar koprsko knjižnico dela za zadnjo med splošnimi knjižnicami, ki fizično ločuje mlade in odrasle bralce. Poleg tega ne premore čitalnice in ostalih prostorov, ki jih ponujajo sodobne knjižnice.
Prav zaradi izstopajočih problemov, ki so iz leta v leto opaznejši in jih zaznavajo tudi uporabniki, so v osrednji knjižnici pripravili ambiciozen strateški načrt, ki je bil predstavljen na koprski občinski seji. “To je strateški načrt, ki je nastajal skoraj leto dni, je zelo skrbno pripravljen in je tudi ambiciozen. Razdeljen je na šest področij, najpomembnejše od katerih je knjižnična mreža, kjer imamo največ težav, obravnava pa tudi knjižnično zbirko, ki je naše osnovno orodje,” je povedala direktorica Osrednje Knjižnice Srečka Vilharja Luana Malec.
Povedala je tudi, da jim največjo težavo predstavlja dostopnost osrednje stavbe, ki se nahaja na trgu Brolo. “To je 310 let stara stavba, je spomeniško zaščitena, brez dvigala, kar pomeni, da je gibalno oviranim uporabnikom popolnoma nedostopna. Je pa tudi prostorsko najmanjša med desetimi regijskimi knjižnicami. Zato smo ustanovitelju [Mestni občini Koper, op. a.] že nakazali, da ali bo potrebna nova stavba ali pa razširitev in posodobitev obstoječe po sodobnih knjižničnih standardih. Želimo si torej take stavbe, ki bo vzorčna tudi v širšem prostoru, ki bo lahko združevala tako oddelek za mlade bralce kot za odrasle bralce in oddelek za domoznansko dejavnost. Skratka različne enote, ki so danes razpršene po starem mestnem jedru. Pomembno je tudi, da ima knjižnica ne samo prostore za knjige, ampak tudi za ljudi, torej čitalnico, prostore za srečevanja, ustvarjalnice in tako naprej.”
Glede primerne lokacije pa je direktorica osrednje knjižnice dejala, da so opravili več raziskav, med drugim tudi javnomnenjsko, v kateri so ugotovili, da si vsi sodelujoči želijo knjižnico v mestnem jedru, kar je po njenih besedah tudi skladno z urbano strategijo Kopra. “Po drugi strani pa, če bi zgradili novo knjižnico na obrobju mesta, to prinaša tudi prednosti, saj bi prostore lahko prilagodili dejavnosti knjižnice in ne obratno.”
Jan Bednarik
