V Varnostnem svetu ZN pozivi Južnemu Sudanu za izvedbo mirnih volitev

Večina članic Varnostnega sveta ZN je v sredo vlado Južnega Sudana pozvala, naj stori vse za izvedbo mirnih, varnih in verodostojnih volitev do konca letošnjega leta. Veleposlanik Samuel Žbogar je dejal, da so demokratične volitve predpogoj za polno uresničitev mirovnega sporazuma iz leta 2018.

Začasni predsednik skupne komisije za spremljanje in ocenjevanje izvajanja mirovnega sporazuma iz leta 2018 Charles Tai Gituai je dejal, da je bilo obdobje od podpisa sporazuma najdaljše obdobje relativnega miru in stabilnosti od osamosvojitve države leta 2011.

Vendar pa je opozoril, da je bilo izvajanje sporazuma počasno, in dodal, da so ključne naloge, kot so dokončanje združevanja sil, priprava ustave in različne pripravljalne naloge povezane z volitvami, še vedno nerešene.

Glavni izzivi pri izvajanju so po njegovih besedah nezadostna politična volja, pomanjkanje zaupanja med strankami, pomanjkanje zmogljivosti in vztrajna stopnja nasilja med skupnostmi.

“Južni Sudan se 13 let po neodvisnosti še naprej sooča s številnimi izzivi,” je dejal veleposlanik Žbogar in prehodno vlado Sudana pozval k izvajanju mirovnega sporazuma, pri čemer ji bo Slovenija stala ob strani.

Poudaril je, da je pred volitvami potrebno urediti še številna vprašanja, med drugim izpeljati registracijo volivcev ter sprejeti načrt za varnost na volitvah in trajni ustavni okvir.

“Zelo smo zaskrbljeni zaradi hudih posledic konflikta v Sudanu, ki močno obremenjuje že tako omejene vire in krhke skupnosti v Južnem Sudanu, kjer je že 75 odstotkov prebivalcev odvisnih od humanitarne pomoči. Ob zgodovinsko visoki gladini vode v Viktorijinem jezeru se Slovenija pridružuje zaskrbljenosti zaradi potrebe po zaščiti več kot treh milijonov ljudi, ki jim v prihodnjih mesecih grozijo poplave,” je dejal.

Vodja misije ZN v Južnem Sudanu (Unmiss) Nicholas Haysom je zagotovil, da ZN še naprej podpirajo ustvarjanje pogojev za izvedbo volitev v državi, kadarkoli bo prišlo do njih.

Vmes pa se nadaljuje humanitarna kriza, ki se bo po besedah direktorice za operacije v Uradu ZN za usklajevanje humanitarnih zadev Edem Wosornu brez potrebnega ukrepanja hitro poslabšala. Humanitarno zaščito in pomoč potrebuje več kot devet milijonov ljudi, 2,5 milijona otrok in žensk pa ogroža akutna podhranjenost.

V zvezi s poglabljajočo se gospodarsko krizo je opozorila na ustavitev večine izvoza nafte preko Sudana, odkoder je zaradi spopadov v Južni Sudan pobegnilo 780.000 ljudi.

“Več kot 580.000 jih je povratnikov iz Južnega Sudana in mnogi prihajajo podhranjeni, zato potrebujejo pomoč. Južni Sudan ostaja eden najnevarnejših krajev za delovanje humanitarnih organizacij,” je dejala in pozvala donatorje, naj okrepijo pomoč.