Avto kot diagnoza

»Kje si?« 

–»Ravnokar zavijam od kontejnerskega terminala pri Luki Koper na avtocesto. Čez kakšno uro bom pri tebi. Ne boš verjel, kaj je pravkar storil en beemve pred mano!« 

– »Kaj?« 

–»To sem videla prvič v življenju! Tip je zavil v krožišče in pri tem vklopil levi smernik!« –»Saj vendar veš, da je beemve diagnoza, ne avto,« je prijatelj pogovor zaključil v smehu in mi zaželel srečno pot, da me ne bi motil med nadaljnjo vožnjo. Odkar je prišla ven študija, ki delno potrjuje njegove besede, izkoristi vsako priložnost, da vse okoli sebe spomni na ta podatek, vendar rezultati raziskave, ki kažejo na večje število nevroz med vozniki vozil znamke BMW, ne razloži povsem, zakaj je slovenska kultura vožnje v tako slabem stanju.

Lani je na slovenskih cestah umrlo 83 oseb, kar je drugi najboljši rezultat v zadnjih 70 letih, če lahko kaj takega sploh zapišemo ob tako tragičnem podatku. Najpogostejši vzrok smrtnih prometnih nesreč je neprilagojena hitrost, kar si verjetno lahko predstavlja vsak, ki je kdaj vozil po primorski in drugih avtocestah, saj so vozniki avtomobilov, ki po predpisih prehitevajo z največ 130 kilometri na uro na levem pasu, praktično ogrožena vrsta, ki jo večji plenilci od blizu izsiljujejo, naj se premakne desno, kljub temu, da ta možnost ni vedno na voljo. Najbolj temačen mesec lanskega leta je bil julij, ko je zaradi nesreč v prometu umrlo kar 11 ljudi.

Čeprav se je število smrti lani malo zmanjšalo, se je število evidentiranih prometnih nesreč povečalo za šest odstotkov v primerjavi z letom prej, zabeležili so jih kar 19.780, od česar jih je bilo hudo telesno poškodovanih 829, lažje pa 6.391. Število umrlih voznikov enoslednih motornih vozil se je že drugo leto zmanjšalo, pri voznikih osebnih avtomobilov pa povečalo za sedem glede na leto 2022. Za osem se je povečalo tudi število mrtvih potnikov. Vozniki pod vplivom alkohola so povzročili za pet odstotkov več prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo, zaradi njih je samo lani umrlo 32 ljudi, zaradi povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog pa trije.

Po podatkih Agencije za varnost v prometu je najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč »nepravilen premik z vozilom – zaradi tega vzroka je zabeleženih 5.247 prometnih nesreč oziroma 27 odstotkov vseh nesreč. Sledi vzrok neprilagojena hitrost – 3.744 (v 2022 3.498) prometnih nesreč oziroma 19 odstotkov ter nepravilna stran oziroma smer vožnje – 3.029«. V poročilu so med moteče dejavnike za osredotočenost na vožnjo sicer poleg prehitre vožnje umestili tudi čustvena stanja, utrujenost in obvladovanje stresa ter nastavljanje različnih sistemov v vozilu, kot so radio, prehranjevanje, klimatska naprava, kajenje in ličenje.

Skupno se Slovenija sicer uvršča na 20. mesto v Evropski uniji po številu smrtnih žrtev. V letu 2020 smo jih denimo zabeležili 38, medtem ko je bilo povprečje 42 umrlih na milijon prebivalcev, oziroma 0,58 umrlih na 10.000 registriranih vozil. Povzročitelji so najpogosteje stari nad 64 let, sledijo pa jim tisti iz starostne skupine 35 do 44 let, od katerih je 78 odstotkov moških.

V ZDA se je neprofitna organizacija avtomobilskih zavarovalničarjev IIHS odločila preveriti stereotip, ali so ženske res slabše voznice. Izkazalo se je ravno obratno. Prometne nesreče povzročajo predvsem moški, saj po ugotovitvah študije raje vozijo bolj nevarno, v kar poleg neprilagojene hitrosti sodi tudi večja možnost, da se bodo pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih substanc usedli za volan. Ker je tudi manj možnosti, da se bodo pripeli z varnostnim pasom, so moški pogosteje žrtve prometnih nesreč. V ozir pa gre vzeti še, da moški še vedno v povprečju prevozijo več kilometrov, pri čemer jim povprečje močno zvišujejo vozniki tovornjakov. Moški poleg tega raje vozijo prehitro, kar glede na študijo IIHS pomeni, da imajo tisti, mlajši od 34 let, kar dvakrat več možnosti kot ženske, da bodo zaradi tega razloga umrli v prometni nesreči.

Kar se tiče že omenjenih stereotipov o voznikih beemvejev, ki naj bi bili zaradi slabe kulture vožnje v vrhu povzročiteljev nesreč, pa se ti žal delno potrjujejo v študiji, ki so jo naredili pri tekmovalnih športnih voznikih BMW iz Indije, Latvije, Litve, Poljske, Romunije, Slovaške in Španije. Zanje naj bi bil značilen večji nevrotizem v primerjavi z vozniki drugih nemških znamk avtomobilov. »Višja stopnja nevrotičnosti lahko vpliva na duševno zdravje in splošno kakovost življenja športnikov; agresija in obvladovanje stiske sta bistvena. Športniki (kot vozniki BMW) so prav tako pokazali razlike v stopnjah odpornosti. Razumevanje mehanizmov obnašanja med vozniki BMW je sicer mogoče le z upoštevanjem njihove osebnosti in individualnih razlik,« so zapisali v študiji.

Glede na število prometnih nesreč, ki se jih je do konca junija zgodilo že 7.895, bi bilo vredno v prihodnje bolj paziti na dogajanje na cesti, neglede na to, katero znamko avtomobila vozimo. Samo letos je zaradi tega na cestah ugasnilo že 25 življenj (preveč). 

Naslednjič, ko boste v intervalih prižigali dolge luči in poskušali z vožnjo od blizu prisiliti nekoga, da se vam umakne s poti, se poskusite spomniti vsaj tega, da tudi če ste sami izvrsten voznik, morda tisti pred vami ni, zato s tem ne tvegate le njegovega, ampak tudi svoje lastno življenje. Da o tem, kako neekonomična je poraba bencina in kako hitro z nenehnim zaviranjem in pospeševanjem povzročite tudi zastoje, tokrat raje niti ne izgubljamo besed …

PIA NIKOLIČ