Konzumnega mleka, smetane in masla lani manj, fermentiranih mlečnih izdelkov več

Mlekarne so lani proizvedle več fermentiranih mlečnih izdelkov, vseh drugih glavnih skupin pa manj. Uvoz sira se je glede na 2022 povečal za pet odstotkov na okoli 146 milijonov evrov, izvoz mleka pa za odstotek na več kot 154 milijonov evrov. Od tega je bilo za 111 milijonov evrov polnomastnega v zbirni embalaži, kar je odstotek manj kot v 2022.

Kot je ta teden objavil državni statistični urad, so slovenske mlekarne lani proizvedle približno 143.900 ton konzumnega mleka, kar v letni primerjavi pomeni skoraj štiriodstotni padec. V zadnjih 24 letih je bila proizvodnja manjša le v 2009.

S 85 odstotki je prevladovalo polnomastno mleko, delež delno posnetega mleka je znašal okrog 14 odstotkov, posnetega mleka pa manj kot en odstotek. Izvoz mleka se je v primerjavi z 2022 povečal za približno en odstotek na več kot 297.000 ton. Od tega je bilo skoraj 228.900 ton polnomastnega mleka v zbirni embalaži. Na drugi strani smo uvozili približno 46.800 ton mleka, kar pomeni več kot 16-odstotno rast.

V mlekarnah so lani proizvedli okrog 10.200 ton smetane, več kot tri odstotke manj kot leto prej in najmanj v zadnjih 24 letih. Zmanjšala se je predvsem proizvodnja smetane z več kot 29 odstotki maščobe (+7 odstotkov), medtem ko je bilo smetane z manj kot 29 odstotkov maščobe za 0,5 odstotka več.

Slovenija je neto uvoznik smetane. Lani smo je namreč uvozili skoraj 4100 ton, izvozili pa približno 3100 ton. Izvoz se je kljub zmanjšani proizvodnji v primerjavi z letom prej povečal za več kot 51 odstotkov, uvoz pa za več kot 30 odstotkov.

Proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov je na letni ravni dosegla najvišjo vrednost doslej – skoraj 49.800 ton ali za skoraj osem odstotkov več. Še vedno so prevladovali fermentirani mlečni izdelki brez dodatkov, a se njihov delež zmanjšuje. Proizvedenih jih je bilo okrog 32.700 ton ali okoli en odstotek več kot v 2022.

Po drugi strani pa se proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov z dodatki povečuje. Lani je s skoraj 22-odstotno rastjo obsegala več kot 17.000 ton in tako predstavljala več kot tretjino tovrstnih izdelkov. Teh smo sicer uvozili okrog 14.700 ton ali za več kot en odstotek manj, izvozili pa smo jih okrog 19.600 ton ali za skoraj 11 odstotkov več.

Proizvedenih je bilo okrog 15.700 ton sirov oz. za skoraj dva odstotka manj kot v 2022. Pri zrelih sirih se je proizvodnja zmanjšala za skoraj dva odstotka na okrog 10.000 ton, pri svežih sirih pa za več kot tri odstotke na okrog kot 5400 ton. Uvozili smo skoraj 29.500 ton sira ali za skoraj pet odstotkov več, izvozili pa približno enako količino kot leto prej, okrog 9700 ton.

Mlekarne so proizvedle nekaj manj kot 2500 ton masla in namazov ali za okrog odstotek manj kot leto prej. Predlanskim je uvoz prvič presegel domačo proizvodnjo, lani pa smo uvozili še za petino več, tako da se je uvoz teh izdelkov približal 3300 tonam. Izvoz je po drugi strani upadel za okrog 12 odstotkov na manj kot 270 ton.

Proizvodnja drugih mlečnih izdelkov se je skupno zmanjšala za več kot 14 odstotkov, in sicer zaradi bistveno manjše proizvodnje zgoščenega mleka, so navedli statistiki.

Skupno smo uvozili za več kot 252 milijonov evrov mleka in mlečnih izdelkov oz. za približno osem odstotkov več kot v 2022, izvozili pa smo jih za skoraj 265 milijonov evrov oz. za skoraj devet odstotkov več. Glavni slovenski izvozni izdelek je bilo tudi lani polnomastno mleko v zbirni embalaži; izvozili smo ga za več kot 111 milijonov evrov oz. za okrog en milijon evrov manj. Pri uvozu pa so bili enako kot v prejšnjih letih na prvem mestu siri. Uvozili smo jih za več kot 146 milijonov evrov oz. za skoraj sedem milijonov evrov več kot leto prej.