Poročilo: Večina slovenskih podjetij prepričana v izboljšanje standardov integritete

Nekaj več kot 60 odstotkov sodelujočih iz Slovenije je v raziskavi svetovalne družbe Ernst & Young ocenilo, da so se standardi integritete v njihovi organizaciji v zadnjih dveh letih izboljšali. Med glavnimi razlogi so izpostavili zahteve širše javnosti in boljše usmeritve vodstva, so v sporočilu za javnost pojasnili pri Ernst & Young.

V raziskavo, ki je potekala med oktobrom in januarjem, je bilo vključenih 5464 zaposlenih, vodij in članov uprav iz 53 držav, med njimi tudi 96 anketirancev iz Slovenije.

Izmed slovenskih anketirancev jih je 61 odstotkov ocenilo, da so se standardi integritete znotraj njihove organizacije v zadnjih dveh letih izboljšali. Na svetovni ravni pa je bilo takega mnenja 49 odstotkov vprašanih, je razkrilo ta teden objavljeno poročilo družbe Ernst & Young.

V Sloveniji so med glavnimi razlogi za izboljšanje standardov integritete navedli pričakovanja splošne javnosti, usmeritve vodstva, zahteve delničarjev in strank, pritisk zaposlenih in strožjih predpisov ter večji pritisk s strani regulatorjev in organov pregona.

Prav tako je večina vprašanih (85 odstotkov v Slovenji in 90 odstotkov na svetovni ravni) ocenilo, da njihovi sodelavci pri svojem delu upoštevajo relevantno zakonodajo, kodekse ravnanja in predpise, ki veljajo v posamezni industriji, so pojasnili pri Ernst & Young Slovenija.

Na svetovni ravni je vrstni red razlogov nekoliko drugačen, in sicer so anketiranci na prvo mesto uvrstili usmeritve vodstva. Sledili so strožji predpisi ter večji pritisk s strani regulatorjev in organov pregona. Po mnenju anketirancev so bistvene tudi zahteve strank, pričakovanja splošne javnosti, zahteve delničarjev in pritisk zaposlenih.

Kljub ocenam o izboljšanju standardov pa je 53 odstotkov slovenskih anketirancev in 50 odstotkov vseh anketirancev ocenilo, da je organizacijam v težkih razmerah na trgu težko ohranjati standarde integritete. Ob tem je 63 odstotkov vprašanih v Sloveniji pripravljenih ravnati neetično za osebno korist, torej za izboljšanje položaja v službi, napredovanje in finančno korist.

V Sloveniji so bili med najpomembnejšimi zunanjimi pritiski izpostavljeni makroekonomsko okolje in pričakovanja delničarjev oz. vlagateljev (po 29 odstotkov). Med notranjimi pritiski so bili na vrhu lestvice pritisk vodstva (34 odstotkov), nerazumevanje pravil med zaposlenimi in pomanjkanje internih virov za upravljanje integritete poslovanja (po 31 odstotkov).

V poročilu so med drugim ugotovili, da je v zadnjih dveh letih 25 odstotkov vprašanih v Sloveniji podalo prijavo o morebitni kršitvi prek linije za sporočanje zlorab. Na svetovni ravni je ta delež znašal 29 odstotkov.

Od anketirancev, ki so podali prijavo, jih je 54 odstotkov na svetovni ravni in 58 odstotkov v Sloveniji čutilo pritisk, naj tega ne stori. Četrtina anketirancev (26 odstotkov na svetovni ravni in 25 odstotkov v Sloveniji) se je odločila, da zaznanih nepravilnosti ne prijavi.

V Sloveniji je 58 odstotkov vprašanih kot glavni razlog za odločitev proti podaji prijave navedlo strah za osebno varnost. Sledila sta pritisk uprave (54 odstotkov) in skrb glede nadaljnjega kariernega napredovanja (42 odstotkov).

“Kljub temu da se je število organizacij brez linije za sporočanje kršitev od leta 2022 razpolovilo, rezultati nakazujejo, da morajo organizacije vložiti več truda v grajenje kulture, v kateri se bodo zaposleni počutili dovolj varne, da bodo upali podati prijavo,” so ob tem opozorili v Ernst & Young Slovenija.