20 LET V EU IN NATU: Slovenija dobrih 17 let s skupno evropsko valuto (tema)
Slovenija je z vstopom v EU dobila možnost, da prevzame skupno evropsko valuto evro, ko bo na to pripravljena in ko bo izpolnila predpisane pogoje. To ji je uspelo z letom 2007, ko je namesto svoje valute tolar uvedla evro kot prva od držav, ki so se maja 2004 pridružile EU. Prevzela ga je kot 13. država članica EU.
Med pogoji za sprejem evra, to je med maastrichtskimi kriteriji – zdrave javne finance, stabilen devizni tečaj, evropske obrestne mere in nizka raven inflacije, je za Slovenijo najtrši oreh predstavljala stabilnost cen. Slovenija je v čakalnico za prevzem evra, mehanizem evropskih menjalnih tečajev ERM II, vstopila sredi 2004, vzdržno zniževanje inflacije pa je bil prednostni cilj države in Banke Slovenije vse od novembra 2003.
Ob uvedbi tolarja v Sloveniji oktobra 1991 je bil njegov tečaj določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko. Najbolj je tečaj narasel v prvem letu, ko se je zvišal na dobrih 61 tolarjev za marko. Ko se je konec leta 2001 marka poslovila, ker jo je z letom 2002 v Nemčiji zamenjal evro, je bilo treba zanj odšteti 113 tolarjev.
Slovenija je lastno valuto za evro zamenjala z letom 2007. Menjava se je izvršila v razmerju 239,640 tolarja za evro, dva tedna sta bili v obtoku obe valuti. Spremembe so bile po ocenah Banke Slovenije skoraj neopazne. K uspešni in gladki uvedbi evra so pripomogle dobre priprave in hiter preklop s tolarjev na evre na najbolj vitalnih mestih, kot so bankomati, blagajne, plačila s karticami in na bančnih okencih.
Evro je prinesel številne pozitivne stvari: prihranke na področju mednarodnih plačil, večjo preglednost in manjše premije za tveganje pri dogovorih s trgovinskimi partnerji. Uvedba evra je gospodarstvu znižala transakcijske stroške in obrestne mere, prinesla je stabilnost, integracijo finančnih trgov, olajšan dostop do kapitala in odpravo valutnega tveganja.
Evro je danes nacionalna valuta v 20 državah območja evra, v katerih jo uporablja okoli 350 milijonov prebivalcev. Za ameriškim dolarjem je druga najpogosteje uporabljena valuta na svetu. Evropskim državljanom prinaša številne koristi, zlasti kadar potujejo v tujino ali opravljajo spletne nakupe na spletnih straneh drugih držav članic.
Evro je bil kot knjižna valuta uveden z letom 1999, z letom 2002 pa ga je uvedlo 12 članic območja evra, ki so v začetku letošnjega leta praznovale 22-letnico uvedbe evra. Evrska gotovina je takrat prišla v obtok v podobi sedmih bankovcev in osmih kovancev, šlo pa je za največjo zamenjavo denarja v svetovni zgodovini.
Priprave na uvedbo evra je vodila Evropska centralna banka, ki je bila ustanovljena 1. junija 1998 z mandatom, da skrbi za stabilnost cen v evrskem območju. V tem obdobju je bilo cenovno okolje precej stabilno, v zadnjih letih pa ga je predvsem zaradi posledic več šokov zaznamovala rast cen. Ta se je v zadnjem času ob dvigu ključnih obrestnih mer in popuščanju negativnih šokov začela umirjati.
Skupna evropska valuta je ime evro dobila leta 1995 na vrhu EU v Madridu. Navdih za evrski simbol je bila grška črka epsilon. Ta se razlaga tudi kot simbol za prvo črko imena Evropa v latinici in zanjo se meni, da vzporedni črti ponazarjata stabilnost.
