Glas ljudstva: vlada popolnoma pogorela, ko gre za uresničevanje zavez
Iniciativa Glas ljudstva je v dvorani dijaškega doma Tabor predstavila drugo poročilo o uresničevanju predvolilnih zavez aktualne vlade. Iniciativo Glas ljudstva sestavlja več kot sto različnih organizacij, ki aktivno sodelujejo v javnem prostoru. Srečanje je odprl kantavtor Jani Kovačič, s hudomušno pesmijo o zdravnikih dvoživkah. Pogovor je povezoval znani aktivist Jaša Jenull. V občinstvu je bilo mogoče videti kar nekaj znanih in javno izpostavljenih ljudi, bivšega ministra za zdravje Dušana Kebra, zdaj že bivšega poslanca Levice Kordiša in novinarja Uroša Lipuščka.
Rezultate drugega monitoringa vladnega uresničevanja predvolilnih zavez so predstavili posamezniki, ki sicer bdijo nad uresničevanjem pobud iniciative Glas ljudstva. Zaveze, ki jih preverjajo, so oblikovali na podlagi večmesečnih posvetovanj z različnimi organizacijami. Monitoring znotraj iniciative izvaja enajst skupin iniciative, na ravno toliko različnih področjih. Skupine delo vlade ocenjujejo na podlagi podatkov o sprejetih ukrepih, ki jih pridobivajo neodvisno in od pristojnih ministrstev. Cilj monitoringa zavez je po navedbah iniciative povečanje politične odgovornosti nosilcev oblasti, z namenom krepitve demokracije in politik, usmerjenih v dolgoročno blaginjo ljudi in narave. Na splošno so rezultati vlade slabi, izmed vseh 122 zavez, ki so jih podpisale koalicijske stranke, so jih v popolnosti izpolnili osem, največ, to je 51, pa jih še izvajajo. Najmanj napredka iniciativa vidi na področju stanovanj, zdravstva in podnebja.
Brankica Petković, ki sicer koordinira nadzor nad izpolnjevanjem zavez, je opozorila, da je najbolj zaskrbljujoče, da v preteklem letu ni bilo resnega napredka v primerjavi z letom prej. Še več, medtem ko je število izpolnjenih zavez ostalo enako, se je celo podvojilo število prelomljenih zavez (dvanajst prelomljenih zavez v letu 2023, šest v letu 2022). Izpostavili so nekaj dobrih potez vlade, denimo novi pravilnik o poklicnih boleznih, prekinitev dogovorov z Madžarsko o sofinanciranju drugega tira Divača-Koper in ohranitev nezdružljivosti županske funkcije s poslansko.
Najbolj problematično področje ostaja dostopnost javnega zdravstva. Katarina Rotar iz Slovenske filantropije je naštela področja, kjer ni bilo pravega napredka: ni prišlo do širitve košarice pravic pacientov in odprave popoldanskega dela zdravnikov iz javnega zdravstva pri zasebnikih ter skrajševanja čakalnih vrst. Delno izpolnjena zaveza je ukinitev dopolnilnega zavarovanja, saj ga po mnenju iniciative ni nadomestila pravična odmera od dohodka, tako da bogati plačajo sorazmerno najmanj. Maša Hawlina iz Zadruge Zadrugator je dejala, da na področju stanovanje politike na skoraj polovici mandata »še vedno ni nič novega, nič konkretnega, medtem pa dosegamo vedno večje razsežnosti stanovanjskih stisk in načinov izkoriščanja najemnikov, ki ne morejo več čakati na urgentne ukrepe.« Dodala je, da je vlada sicer namenila dobrih 75 milijonov evrov za gradnjo pet tisoč neprofitnih stanovanj, to pa je po njenih besedah manj kot 15 odstotkov investicijskih sredstev za ta stanovanja. Na področju zunanje politike so posebej poudarili nepriznanje Palestine kot samostojne države. Jaša Jenull je srečanje zaključil z mislijo, da je situacija v državi prišla tako daleč, da je resnično treba preseči afere, prelaganja odgovornosti in razne časovnice. Edino, kar ljudje pričakujejo od te vlade, je jasno in odločno ukrepanje s pogumom, tega pa vsaj do sedaj ni pokazala.
Simon Smole
