Sodniki so že večkrat zahtevali višje plače (kronologija)

Sodniki, kritični ker vlada ni uresničila odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah, stopnjujejo svoje protestne aktivnosti. Med 10. in 24. januarjem bodo tako delo prilagodili in večinoma opravljali le nujne zadeve. To sicer ni prvič, da so sodniki svoje zahteve po višjih plačah izrazili tudi s protestom in stavkovnimi aktivnostmi.

STA objavlja kronološki pregled nekaterih protestnih aktivnosti sodnikov.

25. november 1992 – Sindikat sodnikov Slovenije je organiziral proteste po Sloveniji. Med drugim je zahteval, naj oblast sprejme zakon o plačah in drugih prejemkih sodnikov.

26. junij 1996 – Sindikat državnih in družbenih organov je na večini slovenskih okrajnih in okrožnih sodišč pripravil opozorilno stavko sodnega osebja. Delavci v pravosodju so med drugim zahtevali povečanje plač.

1. marec 2006 – Uporabljati se je začel odlok o plačah funkcionarjev, s katerim so se plače za večino funkcionarjev znižale. Prav tako so se začeli uporabljati uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju in novela zakona o sodniški službi. Ta je med drugim uvedla stimulacije za dodatno delo sodnikov, kar je bilo v skladu s projektom za odpravo sodnih zaostankov Lukenda. Slovensko sodniško društvo je na ustavno sodišče vložilo pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti zakona o sodniški službi, zakona o sistemu plač v javnem sektorju in odloka o plačah funkcionarjev.

7. marec 2006 – Sodni svet je ustavnemu sodišču predlagal začasno zadržanje izvajanja določb zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in sodniški službi ter odloka o plačah funkcionarjev, ki se nanašajo na sodnike, ki sta jih na ustavnem sodišču spodbijala sodnik Aleš Zalar in Slovensko sodniško društvo. Medtem se je na odločbe sodnega sveta o uvrstitvi v plačne razrede pritožilo 200 sodnikov.

9. marec 2006 – Ustavno sodišče je sprejelo sklep o zadržanju izvajanja določb zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in sodniški službi ter odloka o plačah funkcionarjev, ki se nanašajo na obračunavanje in izplačevanje plač funkcionarjem po 1. marcu.

27. december 2006 – Ustavno sodišče je pritrdilo večini pobud za presojo ustavnosti zakonodaje, ki ureja plače sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev. Ustavno sodišče je DZ postavilo enoletni rok za odpravo neustavnosti.

8. april 2008 – Slovensko sodniško društvo je pripravilo proteste zaradi nezadovoljstva s plačno reformo, ki je po njihovem mnenju pomenila poseg v sodnikovo neodvisnost. Na ljubljanskem okrožnem sodišču je več kot 100 sodnikov med drugim podprlo možnost sodniške stavke. V sodniškem društvu so med drugim zahtevali izenačitev plačnih razredov sodnikov s plačnimi razredi poslancev in ministrov. Zahteve sodnikov so podprli tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije.

16. april 2008 – Pravosodni minister Lovro Šturm je napovedal, da bo vlada v tistem letu za odpravo sodnih zaostankov namenila dodatne tri milijone evrov, kar je glavni odbor sodniškega društva dva dni za tem zavrnil in vztrajal na sistemski rešitvi plač.

9. junij 2008 – Več kot 80 odstotkov vseh slovenskih sodnikov je začelo tridnevno opozorilno stavko, med katero so izvajali le nujne zadeve. Zahtevali so, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da so plače primerljive s plačami poslancev in ministrov ter da se usklajujejo tako, da se ohranja njihova realna vrednost.

1. julij 2008 – Sodniki so začeli belo stavko, v času katere so delali toliko, kolikor od njih zahteva pričakovani obseg dela, ter opravljali nujne zadeve.

17. december 2008 – Ustavno sodišče je na zahtevo upravnega sodišča odločilo, da so nekateri členi zakona o sistemu plač v javnem sektorju v neskladju z ustavo. Državnemu zboru so naložili šestmesečni rok za odpravo neskladja.

15. januar 2009 – Vlada je sprejela izhodišča za prenovo plačnega sistema za sodnike, med drugim so predlagali višje osnovne plače, primerljivost sodniških plač s plačami poslancev in ministrov ter uvedbo direktorjev sodišč.

24. april 2009 – Stavkovni odbor slovenskih sodnikov je po usklajevanju s predstavniki vlade sklenil, da prekinejo sodniško stavko.

22. september 2009 – DZ je sprejel paket zakonov, s katerimi je želela vlada na podlagi odločb ustavnega sodišča urediti plače pravosodnih funkcionarjev. Nova zakonodaja je sodnike uvrstila v 47. izhodiščni plačni razred, temu primerno pa uvrstila tudi državne tožilce in državne pravobranilce. Sprejem zakonodaje je pospremila zahteva skupine poslancev za razpis referenduma, a je DZ potrdil predlog koalicije, da se zahteva vloži v presojo ustavnemu sodišču. To je 9. novembra odločilo, da bi z zavrnitvijo novel zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi na referendumu nastale protiustavne posledice. Stavkovni odbor slovenskih sodnikov je po objavi novel v uradnem listu 13. novembra končal stavko.

22. julij 2010 – Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja dosegla dogovor glede plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012. S tem dogovorom se je uskladitev položaja sodnikov in ostalih pravosodnih funkcionarjev z odločbo ustavnega sodišča zamaknila do 31. decembra 2011.

7. marca 2012 – Več kot 500 sodnikov je na ustavno sodišče podalo pobudo za oceno ustavnosti interventnega zakona, ki bi jim odvzel že pridobljeno pravico do plačila za plačne razrede, v katere so bili uvrščeni. Ustavno sodišče je 6. aprila pobudi predsednice Slovenskega sodniškega društva Janje Roblek in sodnikov slovenskih sodišč ter Branka Reismana zavrglo.

5. november 2018 – Sindikat delavcev v pravosodju je začel stavko. Zahtevali so takojšnjo odpravo plačnih anomalij, ustrezno ovrednotenje dela, povečanje kadrovskega načrta in začetek odprave preostalih varčevalnih ukrepov. Stavkali so zaposleni v pravosodju – od čistilk do strokovnih delavcev na sodiščih, z izjemo sodnikov, ki so funkcionarji. Konec novembra so z vlado dosegli stavkovni sporazum.

18. oktober 2022 – Predstavniki sodstva in državnega tožilstva so zaradi opozoril o velikem razkoraku med plačami pravosodnih funkcionarjev ter predstavnikov zakonodajne in izvršilne veje oblasti začeli pogovore o odpravi plačnih nesorazmerij z vladno stranjo. Ta jim je predstavila časovnico, po kateri bi pripravili ukrepe za ureditev vseh funkcionarskih plač, in sicer do 30. junija 2023.

10. januar 2023 – Premier Robert Golob je na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal poseben plačni steber za pravosodje ter dodatek 600 evrov bruto za pravosodne funkcionarje. Vlada je konec januarja sicer potrdila predlog zakona o začasni določitvi dodatka za pravosodne funkcionarje, a ga je 2. februarja zaradi očitkov o neustavnosti rešitev umaknila iz zakonodajnega postopka.

30. junij 2023 – Ustavno sodišče je presodilo, da so plače sodnikov prenizke, s čimer sta kršeni ustavni načeli sodniške neodvisnosti in delitve oblasti. Kot skrajni rok za odpravo neustavnosti je postavilo 3. januar 2024.

December 2023 – Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v javnosti potrdila, da so na ministrstvu pripravili nov predlog reševanja sodniških plač v obliki interventnega zakona, s katerim bi sodnikom zagotovili dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec, česar koalicija ni podprla.

4. januar 2023 – Sodniki in tožilci so za eno uro protestno prekinili delo, s čimer so izrazili nestrinjanje z nespoštovanjem ustavne odločbe glede sodniških plač. Odstopila je državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi. V glavnem odboru Slovenskega sodniškega društva pa so napovedali, da bodo med 10. in 24. januarjem protestno prilagodili delo in večinoma opravljali le nujne zadeve.