Komedija s pridihom zahoda

Pred nekaj dnevi me je nekdo vprašal, če se mi zdi, da nagrade s Festivala slovenskega filma odražajo kvaliteto teh filmov in njihovo priljubljenost med občinstvom. Nisem bila prepričana glede tega, kaj naj mu odgovorim, saj sem najprej pomislila, da zelo malo slovenskih filmov sploh pride v širšo distribucijo, nekatere namreč predvajajo zgolj znotraj kinematografov Art kina mreže Slovenije, ki jih ne premore vsako mesto. Nenazadnje takšnega kina ni niti v tako velikem mestu, kot je Koper. Vseeno se zdi, da se trend obrača. Resnim angažiranim dramam se pridružujejo lahkotnejši domači filmi, ki bodo svoje gledalstvo lahko iskali med bolj splošno in ne le kritično javnostjo, torej tudi v multipleksih. Že februarja bo lahko to tezo dodatno potrdil tudi film ceste Gepack.

Pred kakšnim mesecem dni je svojo premiero doživel Vzornik Nejca Gazvode. Resen film o medvrstniškem nasilju, pritiskih družbe, samomorilnih mislih, spremembah socialnega življenja v času pandemije in še čem. Kaj pa Ester? igra na povsem druge strune. Gre za lahkotno najstniško komedijo, kjer prednjačijo teme ljubezni in drugih medsebojnih odnosov, ki v tem obdobju življenja igrajo glavno vlogo. Poleg različnih pristopov k filmom je razlika jasna še v nečem: v Vzorniku najstnike dejansko igrajo najstniki in ne ljudje v svojih dvajsetih.

Kaj pa Ester? je sicer film, ki se oplaja s hipstersko subkulturo in retro izgledom, kar je jasno že iz precej kvadratastega formata filma z zaobljenimi robovi in rahlo neizostrenimi kadri z oranžnim pridihom, ki spominjajo na nek drug čas. Poleg tega je svojo vlogo dobil tudi Furby, plišasta igrača iz devetdesetih, ki jo je bilo mogoče ob dovoljšnem ukvarjanju z njo, naučiti tudi govoriti. Glede kostumov pa ne bomo izgubljali veliko besed, saj se sodobni najstniki že tako ali tako pri oblačenju poslužujejo estetike iz tistega obdobja.

Režiser Tosja Flaker Berce se je skupaj s soscenaristom Andražem Jeričem zgodbe lotil zelo hollywoodsko, a tudi malo drugače. Izstopajo »čudaki«, ki so »kul«, čeprav na zabavah večinoma ne pijejo alkohola, vse niti v rokah držijo tri glavne razredne lepotice, ki so zagledane vase in morajo dobiti, kar si želijo, hkrati pa nadzorujejo vse ostale. Zraven so potem še piflar, asocialna lezbijka in drugi tipski liki, ki jih srečamo v ameriških komedijah, izvzemši športnike. Po drugi strani film vseeno upošteva značilnosti slovenskega okolja, saj se odvija v majhnem mestecu med jezerom in gozdovi.

Lahko bi torej rekli, da smo po res dolgem času končno dobili pravo najstniško komedijo. Krmežljav poskus Julija in Alfa Romeo, v katerem je glavno vlogo odigral Dacho iz trap tria Matter, lahko le občuduje Kaj pa Ester? z Bojanom Cvjetićaninom iz Joker out. Tokrat gre namreč za komedijo v pravem pomenu besede – smešno, lahkotno in nepredvidljivo. Pravi dokaz, da se da tudi v Sloveniji narediti zabaven in všečen komercialen film. Odličen prvenec za množice.

Pia Nikolič