Tschimy – Princ 

Mladi ljubljanski kantavtor se po treh letih od izdaje kratkometražca Human OS ponovno vrača na radijske postaje in odre s prvim polnokrvnim albumom. Urbani mladenič še vedno ostaja zvest popoidnosti, ki jo občasno presekajo premišljeni distorzirani rockerski riffi in funky basovski momenti, všečni melodiki in lahkotnim slovenskim besedilom, njegovo glasbo pa je ponovno založila mala prestolnična založba Ente Tapes.

Album nas ponese čez ljubezenske anekdote in brazgotine, ki jih puščajo za sabo, svetobolje mestnega mladeža in njegovega nihilizma in neuspehe ter padce na trdna tla. Pravzaprav so skladbe polne melanholije in potrtosti, a kaj ko so besedila pogosto podložena s poživitvenimi inštrumentalijami. Posledično se v končni fazi zdijo skoraj optimistična ali pa vsaj čisto navadno vsakdanja, v tej luči pa princ Tschimy nekoliko spominja na hrvaški fenomen Svemirko. 

Vse skladbe so spevne in na nek način so si podobne do te mere, da bi jih lahko med sabo tudi pomešali. A vsaka zase v sebi nosi svojevrstno posebnost, ki to podobnost ravno prav razblini, slednje pa ponazarja, kako mojstrsko se v tej preprostosti in neprisiljeni igrivosti v pisanju pesmi znajde avtor, aranžer in producent Tschimy. 

Nekatere skladbe pa so vseeno bolj izstopajoče. Med absolutne hite spada živahna pesem Refleks, ki opisuje Ljubljano in njeno mladino, osamljene, a popedenane punce in fante, ki jim nastavlja ogledalo, čeprav bi lahko bili slednji z lahkoto  ravno Tschimyjeva nišna publika. Večkratno zaporedno predvajanje lahko spodbode tudi ljubezenska izpoved Obrazi, kjer se v najbolj prijetnem refrenu na albumu vokal prepleta z nepretenciozno, a svojstveno kitarsko linijo, proti koncu pa se lepota skladbe stopnjuje še z večglasjem. V mislih pa gotovo ostane tako prva, najbolj udarna, a najkrajša popotnica za nadaljnje poslušanje – naslovna skladba Princ, kot tudi sklepni komad Prijatelj, balada z akustično kitaro, ki bi mu jo lahko zavidal sam Kreslin in bi lahko zmagala na Slovenski popevki.

Tschimy postaja unikaten domači glasbenik, talentiran za skladanje uspešnic, saj že po zgolj poslušanju ali dveh hitro lahko začnemo popevati njegova besedila. To ne pomeni, da ga lahko zreduciramo na enega preprostih piscev, katerih glasba je prevečkrat slišana na komercialnih radijskih postajah. Tschimy bi namreč kvaliteto pop glasbe na oddajnikih dvignil za precejšen odstotek, če bi le dobil priložnost in prepoznanje, ki si ga zasluži. 

Brigita Gračner