Nekdanji četniški vodja Mihailović v Beogradu dobil muzej in spomenik
V srbski prestolnici Beograd so v ponedeljek odprli muzej s spomenikom, posvečen nekdanjemu vodji četniškega gibanja in obsojenemu vojnemu zločincu Draži Mihailoviću. Na ulici so ob odprtju muzeja odmevale četniške pesmi, na drugi strani pa je bilo slišati tudi obsodbe novega poskusa rehabilitacije Mihailovića, poročajo srbski mediji.
Mihailović je bil poveljnik srbskih četnikov med drugo svetovno vojno. Po koncu vojne je bil obsojen na smrt s streljanjem zaradi sodelovanje z okupatorjem in usmrčen junija 1946.
Muzej oz. spominska soba, v kateri je spomenik, so odprli na kraju Mihailovićeve družinske hiše v Beogradu, v kateri je živel od leta 1931 do začetka druge svetovne vojne. Organizatorji dogodka so po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug sporočili, da so s tem popravili dve krivici, ki sta bili storjeni Mihailoviću. Dobil je kip in hišo, kjer je živel z družino.
Pobudnika za postavitev spomenika sta bila združenje Naša Drina in veteranska organizacija Srbije in bosansko-hercegovske entitete Republike Srbske, ki jo vodi poslanec Socialistične partije Srbije (SPS) Igor Braunović. SPS je sicer koalicijska partnerica vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), ki jo je do nedavnega vodil srbski predsednik Aleksandar Vučić.
Na ulici, kjer so odprli spominsko sobo, se je v ponedeljek zbralo veliko ljudi, iz zvočnika pa so po poročanju portala srbske televizije N1 odmevale četniške pesmi. Blizu kraja dogodka so se zbrali tudi nasprotniki spomenika, ki jim je policija preprečila dostop do muzeja.
Odprtje spominske sobe, posvečene Mihailoviću, je kritizirala tudi srbska Pobuda mladih za človekove pravice. Kot so ocenili za N1, gre za zadnjo fazo normalizacije četništva. “To, kar vemo o Mihailoviću, je, da je ne samo vojni zločinec, ampak da je tudi dolgo sodeloval z okupatorjem,” je poudaril član pobude Marko Milosavljević.
Sodišče v Beogradu je sicer že leta 2015 ugodilo zahtevi za rehabilitacijo Mihailovića ter s tem izničilo njegovo smrtno obsodbo iz leta 1946 in mu vrnilo državljanske pravice. Ni pa odločalo o tem, ali je bil vojni zločinec, temveč samo o tem, ali je imel pravično sojenje.
Mihailović je leta 1941 kot prvi v tedanji okupirani Jugoslaviji iz vrst kralju zvestih vojakov organiziral odpor proti nemškim nacistom, kasneje pa je prestopil na njihovo stran in se skupaj z njimi boril proti partizanom.
