Za romske otroke gre
Po večmesečni kampanji je 11 županov in županij dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin v državni zbor vložilo predloge sprememb socialne zakonodaje. Župani so ves čas zbiranja podpisov oznanjali, da je namen sprememb zaščititi koristi otrok iz socialno težavnih okolij in spodbujanje interesa za vključitev brezposelnih na trg dela. Da s predlogi ciljajo na Rome so zamolčali, ti seveda niso nikjer navedeni, saj bi drugače predloge zavrnili kot protiustavne, ker so diskriminatorni. A očitno je, da težave, kot je na primer nevključenost otrok v šolo povezujejo predvsem z Romi. Novomeški župan Gregor Macedoni, ki je na čelu pobude, je za STA dejal, da njihova pobuda na splošen način obravnava problematiko otrok, ki jih to, da se rodijo v določenem socialnem okolju, zaznamuje, da nimajo prihodnosti, ob tem pa obstaja velika verjetnost, da ne bodo končali osnovne šole. Takih otrok je po njegovi oceni v Sloveniji 1,5 odstotka.
Poglejmo, kaj bi sprejetje zakonskih predlogov pomenilo v praksi. Po predlagani spremembi zakona o socialno varstvenih prejemkih bi se socialna pomoč izplačevala v naravi, če učenec iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje šole ali če bi imel upravičenec zapadli dolg. Izplačevanje v »naravi« pomeni, da namesto denarja družina prejme nujne potrebščine in hrano. To bi se na tri mesece avtomatsko podaljševalo, razen v primeru, da upravičenec dokaže, da je izpolnil zahteve za pomoč v denarju. Po predlagani spremembi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih bi se prav tako pomoč izplačevala v naravi, če bi na centru za socialno delo presodili, da obstaja velika verjetnost, da se otroški dodatek ne bo porabil za z zakonom predvidene namene. To bi center za socialno delo ugotavljal na podlagi poznavanja razmer v družini. Otroški dodatek bi se znižal za tretjino, če se otrok po končanem osnovnem izobraževanju ne bi vpisal v srednjo šolo. Pri zakonu o urejanju trga dela bi se maksimalno obdobje opravljanja javnih del za dolgotrajno brezposelne podaljšalo z enega na tri leta. Osebo na zavodu za zaposlovanje bi izbrisali iz evidence brezposelnih, če zavrne ponujeno delo oziroma delo, na katero jo napoti zavod, ali če si na razgovoru za delo ne prizadeva, da bi delo dobila. Po izbrisu iz evidence se brezposelna oseba vanjo ne bi mogla prijaviti naslednjih šest mesecev.
Na ministrstvu za izobraževanje so jasno povedali, da so razlogi za (ne)obiskovanje pouka v osnovni šoli kompleksnejši in jih ni moč izsiliti s »kaznovanjem« staršev. Neposredno so povezani z mnogimi okoliščinami, kot so neurejena infrastruktura in druge neugodne bivanjske razmere, neugodne varnostne, zdravstvene in socialne razmere, diskriminacija v okolju, nepismenost in neozaveščenost staršev o pomenu izobraževanja in podobno. Pisatelj Feri Lainšček pa je v tem kontekstu poudaril odgovornost občin. Opaža namreč, da so razmere najboljše tam, kjer prihaja do sinergije med prizadevanji romske skupnosti in širše, torej vaške ali občinske skupnosti. »Takšen položaj je pravzaprav idealen in poznam nekaj primerov, kjer to res deluje. Poduk je verjetno ta, da bi veljalo tak model prenesti še v okolja, kjer z ene ali druge strani ni tovrstne pripravljenosti oziroma se srečujejo s težavami. Ob vsem tem imajo zagotovo pomembno vlogo osnovne šole, zato bi verjetno veljalo še bolj razširiti oziroma okrepiti tiste njihove programe, ki lahko prispevajo k boljšemu razumevanju in večji vključenosti.« Varuh človekovih pravic, pa med drugim opozarja, da so za izboljšanje izobrazbene strukture, zaposljivosti in zaposlenosti pripadnikov romske skupnosti ter za izboljšanje bivalnih razmer odgovorni državni organi in predvsem občine!
Zakonske rešitve, kakršne predlagajo župani, bi centrom za socialno delo možnosti ukrepanja omejili, saj bi se (ne)izplačevanje socialnih transferjev v določenih okoliščinah sprožil avtomatično, torej neodvisno od presoje socialnega delavca. Uporaba avtomatizacije pri odločitvah, ki zadevajo družine z največ nakopičenimi problemi in so v najbolj ranljivih situacijah, ni strokovna in je mnogokrat krivična. Po drugi strani pa je lahko sporno tudi subjektivno ocenjevanje socialnega delavca, kdaj je nekdo neupravičen do socialne pomoči, ker jo bo porabil za »nepredvidene namene«, saj odpira vrata diskriminatorni obravnavi Romov.
Nekaj ukrepov, ki jih najdemo v aktualnem predlogu županov je vložila že stranka NSi, ko je bil minister za delo Janez Cigler Kralj, a spremembe niso bile sprejete. Že takrat se je napovedovala ustavna presoja in tako bo verjetno tudi tokrat. Medtem lahko predlagatelji zakonskih sprememb, torej župani občin, kjer je položaj Romov zares slab, začnejo stvari spreminjati v lokalnem okolju, za kar imajo dovolj vzvodov. Za začetek naj v nekaterih romskih naseljih uredijo dostop do elektrike in vode.
SIMON SMOLE
