Koga v Ljubljani srbi, kadar na Krasu gori?

Lanskoletni požar na Krasu, ki se je odvijal sredi julija, smo si zapomnili po njegovi obsežnosti in po izjemni akciji gasilcev in prostovoljcev iz vse države. Ogenj so ukrotili po tem, ko se je razširil na več kot 2000 hektarjev na italijanskem in slovenskem delu kraške planote. To je bil najobsežnejši požar v zgodovini neodvisne države. Z ognjem se je borilo več kot 20.000 ljudi, med njimi skoraj 15.000 prostovoljnih gasilcev iz več kot 1000 prostovoljnih gasilskih društev, 200 poklicnih gasilcev, 3000 pripadnikov Slovenske vojske in več kot 700 gozdarjev. Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah je ocenila, da je požar povzročil za 26,88 milijona evrov škode na stvareh. Večina tega gozda je v zasebni lasti in sicer 2004 hektarjev gozdov.  286 hektarjev gozdov je v državni in 611 hektarjev v lasti lokalnih skupnosti.

Od skupno 2902 poškodovanih hektarjev jih je bilo 2503 hektarjev poškodovanih do te mere, da jih je treba obnoviti. Premier Robert Golob, ki je pred meseci na Krasu pomagal saditi drevje, je v izjavi za medije izrazil upanje, da si bo narava po lanskem velikem požaru na območju goriškega Krasa opomogla, in poudaril, da je »naša dolžnost, da ji pri tem pomagamo.« Obnova gozda in rastja je dolgotrajen in kompliciran proces, saj je odvisen od sposobnosti naravne samoobnove. V tistih delih, kjer je pogorela celotna lesna biomasa in kjer ni nobenih listavcev, ki bi nudili semensko banko za naravni gozd, se že odvija pogozdovanje. Posadili so že za 14 hektarjev sadik toploljubnih hrastov in posejali tono in 200 kilogramov semen. Na gozdnem robu sta se že začela obnavljati zeliščni sloj in nizko rastlinje. Za Kras sicer značilne borove sestave pa so se odločili nadomestiti z na sušo bolj prilagojenimi puhastimi hrasti in črniko, s toploljubnimi javorji in maklenom. Strokovnjaki s področja varstva narave so sicer podali številne pripombe glede neustreznosti predvidenih ukrepov, kjer opozarjajo na neprimerno obravnavo naravnega okolja Krasa, sicer formalno varovanega kot del območij Natura 2000. Predvsem naj bi ukrepi povzročili obsežno in nepopravljivo degradacijo kraške kulturne krajine in nadaljnje slabšanje stanja najpomembnejših kraških habitatov.

Kar 56 odstotkov celotne površine Slovenije je pokrite z gozdovi. To predstavlja potrebo po veliki skrbi in zaščiti pred požari. Največ požarov je na Krasu, ker tam pade zelo malo dežja. To povzroči, da se zemlja izsuši in pripomore k hitrejšemu izsuševanju rastlinstva. V takšnih razmerah požar nastane hitro in napreduje z veliko hitrostjo. Velika požarna ogroženost je predvsem v predelih Brkinov in Goriškega. V zadnjih letih se na teh področjih omejuje tudi uporaba pitne vode za zalivanje in druge kmetijske namene. Sušne razmere se zaostrujejo zaradi nadaljnjega upadanja razpoložljivih vodnih virov povezanih z zmogljivostjo Rižanskega vodovoda. Zaprtje vodovoda lahko izredno oteži delo gasilcem v primeru požara. Tudi relief Primorske krajine ne pripomore k obvladovanju požarov, saj veliki in težki tovornjaki, ki sicer lahko prepeljejo največ vode za gašenje, težko vozijo po nepristopnem terenu. Vlada je zato januarja letos v veljavni načrt razvojnih programov uvrstila nakup letal za gašenje. Ministrstvo za obrambo je takrat vrednost izgradnje zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka ocenjevalo na 21,6 milijona evrov. Dve od predvidenih štirih letal sta že v Sloveniji. Obvladovanje požarov na tem območju je zelo zahtevno tudi zato, ker je na bojiščih soške fronte veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne.

Vlada je poleg nakupa letal za gašenje napovedala tudi izgradnjo državnega centra za požare v naravnem okolju. Z njim naj bi izboljšali razmere na področju pridobivanja znanja o obvladovanju in gašenju gozdnih požarov. Zgradili naj bi ga do konca naslednjega  leta  v Sežani. Novi center naj bi skupaj s skladiščem v Postojni postal izhodiščna točka logistične podpore, zato bodo v okviru novega centra povečali tudi sistem videonadzora, uredili povezavo z enoto za gašenje iz zraka in razširili kapacitete sprejema tečajnikov za gašenje v naravi.

Po enem letu od tega strašnega požara, naj nam v spominu ostane predvsem velika solidarnost med ljudmi in ne zgolj slaba pripravljenost države. Ogromno podjetij in posameznikov je gasilcem doniralo pijačo in hrano. Na področju Slovenije je bila aktivirana ključna beseda gasilec5 za finančne donacije z SMS-om. Na številnih mestih so bile postavljene table z zahvalo gasilcem in prostovoljcem. Številni posamezniki in podjetja so ponudila podporo tudi prebivalcem prizadetih območij. Z zamudo se je nazadnje začela odzivati vlada, ki napoveduje izgradnjo infrastrukture, ki bi povečala zmožnosti preprečevanja in obvladovanja požarov, predvsem na Primorskem.