Delo v vročini
Poletje je ta teden pokazalo, kaj zmore. Termometri v slovenski Istri so v senci namerili do 34 stopinj, vendar je bil občutek vročine zaradi visoke stopnje vlage v zraku še večji. In vendar mnogi kljub visokim temperaturam delajo na prostem. Med njimi so najbolj na udaru gradbeni delavci, pa tudi denimo poštarji in natakarji. Delo na prostem ob vročinski valovih zanje predstavlja močno obremenitev. Za mnoge pa je to vsakodnevna realnost.
V Izoli in Kopru so delavci kljub vročini na večini zunanjih gradbišč delali, prav tako natakarji v obalnih kavarnah in barih. »Zelo vroče je. Težko je delati. Delam od sedmih do treh in se nimam kje ohladiti. Lahko bi sicer šla v hladilno komoro, ampak je potem še težje, ker je prevelik šok za telo. Res ni prijetno,« pove natakarica Eva iz lokala na Lonki v Izoli. Nekateri gostinci, med njimi na primer Bariera bar v izolskem mandraču, pa so se vendarle odločili, da med najhujšo pripeko lokal zaprejo. Natakarici, ki sta pravkar odhajali na siesto, sta nam povedali, da se na taki vročini enostavno ne da delati.
Problem visokih temperatur pri delu na prostem je v naši zakonodaji slabo urejen. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da mora delodajalec delovno mesto na prostem urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, tako poleti kot pozimi. Delavcem mora omogočiti, da občasno obiščejo ohlajene prostore, na Inšpektoratu za delo pa še priporočajo, da se delavcem zagotovi senca in osvežujoči napitki ter se po možnosti zmanjša intenzivnost dela.
EVA BRAJKOVIĆ
