Stanje rib v slovenskem morju

Čeprav slovenski del pokriva le majhno površino Jadranskega morja, je biotska pestrost slovenskega morja obsežna. V njem najdemo razmeroma veliko vrst rib. Upoštevaje le vrste, ki so bile zaznane v zadnjih petdesetih letih, v slovenskem morju prebiva 29 vrst hrustančnic, 188 vrst kostnic in ena vrsta obloustke, skupno torej 217 vrst rib. Če izločimo število zelo redkih in redkih vrst, za katere lahko domnevamo, da so se pojavile v slovenskem delu Jadrana le enkrat ali nekajkrat, potem dobimo število 177 vrst v slovenskem morju, kar je še vedno zelo veliko. Od družin so najbolj zastopane družine glavačev (Gobiidae) z 21 vrstami, babic (Blenniidae) s 16 vrstami, šparov (Sparidae) s 14 vrstami in ustnač (Labridae) z 9 vrstami. Omenjene družine so obrežne, zato tvorijo večino obrežne ribje združbe. Kot so nam sporočili iz Morske biološke postaje Piran, so na podlagi tesnega sodelovanja z ribiči, ki so v ribiške mreže pogosto ulovili razne ribe, pridobili številne podatke o vrstah morskih psov, skatov in raznih drugih rib. Ravno po zaslugi ribičev so znani podatki o nekaterih tujerodnih vrstah rib, kot sta terapon in afriški kostorog, podatki o termofilnih vrstah, kot je denimo napihovalka, in zapisi o redkih in manj znanih vrstah, kot je na primer kljunačka. Kot so nam povedali iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je »večina staležev v slovenskem morju deljenih, migratornih staležev, ki si jih delimo z Italijo in Hrvaško ter se pri nas sezonsko pojavljajo.«

Letno se ulovi okrog 100 ton rib

Število ribjih populacij v našem morju se sicer ne manjša, »manjša pa se številčnost rib v populacijah, v glavnem zaradi prelova. Zmanjšanje populacij se dogaja pri vseh komercialnih vrstah. Najočitneje je to pri ribah hrustančnicah,« so nam sporočili iz Zavoda za ribištvo Slovenije, kjer so nam povedali še, da se letno ulovi okoli 100 ton rib. »Vseskozi je zaznati trend upadanja ulova, v letu 2022 je le-ta znašal okoli 108 ton,« so potrdili tudi z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na spletni strani SURS-a smo preverili in ugotovili, da je bil v letu 2021 glede na leto 2020 ulov slovenskih ribičev za 31 odstotkov manjši, ob tem je bila skupna odkupna vrednost ulova (iztovora) nižja za okoli 27 odstotkov.

Staleži rib so podvrženi različnim pritiskom; prekomerni ulov je le eden od njih. 

V morju se namreč odvijajo številne dejavnosti, ki na morsko okolje močno vplivajo, spreminjajo njegovo čistost, pestrost, kemijske in okoljske parametre. »V zadnjem času je mogoče opaziti posledice podnebnih sprememb, ki se odražajo v pojavu tujerodnih vrst, višji slanosti morja, poplavah in drugem. Prav zato je dobrodošel Pomorski prostorski plan, ki predvideva in združuje različne dejavnosti oziroma rabe morja z različnimi ukrepi,« so nam sporočili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med antropogene dejavnike poleg ribolova lahko spadajo tudi druge posledice človeških dejavnosti, kot so na primer morski promet, hrup in ostali vplivi.

Upad staležev

Zmanjšanje staležev rib se najbolj opazi v količini in strukturi iztovora slovenske ribiške flote ter v aktivnosti posameznih segmentov ribiških plovil. »Nekateri segmenti niso več aktivni oziroma so svojo aktivnost zmanjšali ali prilagodili stanju staležev – s socioekonomskega vidika ribolov določenih vrst rib, predvsem malih pelagičnih staležev, ni več rentabilen na način, kot so ga bili slovenski ribiči navajeni izvajati v preteklosti oziroma s tehnologijo, s katero razpolagajo,« so nam razložili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V severnem Jadranu je bil v zadnjih letih opazen predvsem upad staležev malih pelagičnih vrst. Mali pelagični staleži so na primer sardela, sardon, cipelj, papalina, šuri, skuša, velika sardela, palamida. V slovenski ribiški floti tako niso več aktivna plovila, ki so namenjena ribolovu teh staležev (gre predvsem za plovila z ribolovnim orodjem zaporno plavarico, pa tudi plovila s pelagičnimi vlečnimi mrežami).
Zaradi slabega stanja in nevarnosti kolapsa nekaterih staležev v Sredozemlju so bili v okviru pristojne mednarodne regionalne organizacije za upravljanje ribištva v Sredozemlju, Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), sprejeti večletni načrti upravljanja za ključne staleže, in sicer po posameznih staležih in po posameznih morskih območjih. »Za Jadran sta trenutno v veljavi dva večletna načrta upravljanja staležev, in sicer večletni načrt upravljanja malih pelagičnih vrst v Jadranu, ter večletni načrt upravljanja pridnenih vrst v Jadranu. Oba vsebujeta nekatere omejitve ulova (z določenimi izjemami za majhne ribiške sektorje, vključno s slovenskim), kar postopoma omogoča obnovo staležev in izboljšanje stanja staležev,« so nam sporočili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ana Lešnik