RKC na robu stečaja, duhovnikov kritično primanjkuje
V socializmu ni bilo priporočljivo biti veren, zaradi česar so se laiki držali bolj ob strani, tako da je skoraj vsa verska dejavnost slonela na plečih duhovnika, ki je za verujoči del populacije postal podoba borca za verujoče. V samostojni državi se status cerkve in duhovnikov obrača v drugo smer. Tako kot v pomembnejših evropskih državah je tudi za slovensko Katoliško cerkev značilno in skrb vzbujajoče upadanje števila duhovnikov in redovnikov. Na ustroj RKC očitno vplivajo demografske in politično-ekonomske spremembe, tako kot na ostale segmente družbe. Nekateri predeli Slovenije so se izpraznili, večja mesta so postala primerljiva z evropskimi. Podatki kažejo, da je teritorialna organiziranost RKC ostala megalomanska, kljub temu da duhovnikov kritično primanjkuje.
V Sloveniji je skoraj tri tisoč cerkva in kapel, v katerih je lahko sveta maša, to sta skoraj dve na tisoč katoličanov. A so tudi tu precejšnje razlike med škofijami. Največ cerkva in kapel na tisoč katoličanov imata novomeška (3,9) in koprska škofija (3). Katoliška cerkev v Sloveniji ima šest škofij, v katerih deluje 697 teritorialnih župnij, ki so teritorialno organizirane v 60 dekanijah. Cerkev vodi 12 škofov, med katerimi sta dva nadškofa ordinarija, za župnije pa skrbi 733 župnijskih duhovnikov. Podatki so na voljo iz letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2021. Primerjajmo še številke upada duhovnikov v zadnjih desetletjih. Med letoma 2000 in 2019 se je število duhovnikov in redovnikov v Sloveniji zmanjšalo za 7,5 odstotka – v Evropi za dobrih 20 odstotkov, samo število novomašnikov v tem obdobju pa je v Sloveniji manjše za dobrih 60 odstotkov – v Evropi 43,7 odstotka. Letos so duhovniško posvečenje prejeli štirje kandidati za duhovnike. Lani in predlani je bilo po sedem novomašnikov. V času samostojne Slovenije jih je bilo največ v letih 1997 (31) in 1999 (27). Še malo daljši pogled v zgodovino pokaže, da jih je bilo v času socializma, leta 1973 kar 56, dve leti prej pa 54.
Iskanje razlogov za upad duhovščine je pomenljivo in hkrati nepresenetljivo, če o tem beremo v časopisu Družina. Oddaljevanje od Cerkve vidijo v vsiljevanju drugačne kulture in vrednot predvsem s strani medijev in samooklicanih družbenih »starešin«, ki hočejo nadomestiti Boga. Ne duha in sluha o tem, da je RKC vse bolj poslovno-ideološka korporacija, zmes vsemogočih poslov, delnic in ideologije.
V reviji National Catholic Reporter, ki je dostopna tudi na spletu, izvemo, da je za vatikanskimi zidovi precej razburljiva, a bolj racionalna polemika o pomanjkanju duhovnikov kot pri nas. Zelo odkrito se debatira o krizi duhovniškega poklica in o možnosti delne ali splošne odprave celibata kot o rešitvi tega problema. Cerkvene starešine pa tudi mnoge vernike na dolgi rok skrbi tudi pomanjkanje ustreznega osebja v »cerkvenem ozadju«, kar bi pomenilo postopno upadanje kvalitetnega delovanja Cerkve na ključnih področjih (mladinska pastorala, oratoriji, duhovne vaje, počitniške aktivnosti).
Polemike se krešejo o tem, kako mlade fante pridobiti k služenju Bogu. Ena od, zaenkrat še spornih idej, je, da bi maševali tudi laiki, ki bodo imeli opravljeno teološko pastoralno šolo, oziroma v skrajni sili celo nune, kar pa je manj verjetno. V raziskavi, pred leti objavljeni v Bogoslovnem vestniku, je večina anketiranih duhovnikov v ljubljanski nadškofiji soglašala, da je treba usposobiti verne laike, da bodo nase prevzemali odgovornost za opravljanje takšnih del, ki niso izključno pridržana duhovniku. V Nemčiji, Avstriji in Švici so pomanjkanje duhovnikov reševali prav z laiškim vodenjem župnij. Pojavljajo se tudi ideje o načrtu skrčenja ne le župnijske mreže, temveč tudi stavb, ki jih slovenska RKC še vzdržuje, kaj torej prodati, kaj ohraniti in zakaj. A kot opozarja sociolog religije Marjan Smrke, je delitve škofij treba opazovati v luči nagrajevanja in spreminjanja razmerij moči med strujami v krajevni cerkvi, še bolj pa v luči krize RKC. Podaja primer Latinske Amerike, kjer je na milijone vernikov prestopilo v protestantsko vero. RKC se je odzvala z ustanavljanjem številnih novih škofij. S tem so tudi nagradili nekatere ljudi in kraje, ki so ostali lojalni cerkvi.
Danes je tri četrtine ljudi v Sloveniji katoličanov, od katerih jih le 14 odstotkov obiskuje nedeljsko mašo. Množičnega krščanstva ni več, Cerkev pa še vedno deluje, kot da to obstaja. A ljudje duhovnika še vedno želijo imeti skoraj povsod zraven. Prihajajoče obdobje bo zahtevalo spremembe po župnijah – kar nekaj teh bo ostalo brez duhovnika, saj se bo po ocenah njihovo število v naslednjih letih zmanjšalo za več kot tretjino. To bo za slovensko Cerkev, ki je svojo identiteto, strukturo in pastoralo stoletja gradila na duhovnikih, precejšen udarec.
SIMON SMOLE
