Mladi za podnebno pravičnost pozivajo vlado k upoštevanju resnosti okoljske krize
Mladi za podnebno pravičnost so s sorodnimi organizacijami pred poslopjem vlade pripravili Podnebno ljudsko skupščino. Ta je potekala hkrati s sejo vlade, na kateri so potrjevali nov osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). S postavitvijo sedišč so zaprli Gregorčičevo ulico pred poslopjem vlade. Nato so zbrani predstavili konkretne primere po njihovih besedah uničujočih praks. Pozvali so, naj stroške prehoda na obnovljive vire energije plačajo onesnaževalci. Napovedali so, da bodo svoja prizadevanja stopnjevali, če vlada ne bo prisluhnila opozorilom o napačno zastavljenem predlogu posodobitve NEPN. Prepričani so, da ta ne upošteva resnosti okoljske krize, vlada pa se ni pripravljena zoperstaviti kapitalu.
Ob 12. uri je sledila izjava za medije, na kateri so povzeli sprejete odločitve skupščine. Članica Mladih za podnebno pravičnost Sara Štiglic je dejala, da trenutno besedilo osnutka ne sledi zavezujočim ciljem pariškega podnebnega sporazuma in ugotovitvam znanstvenikov, prav tako ne upošteva resnosti okoljske krize. Pripravili so 15 strani predlogov ukrepov, ki pa s strani vlade večinoma niso bili upoštevani. »Dokument naj v skladu z znanstvenimi dognanji in pariškim sporazumom predvidi zmanjšanje izpustov za vsaj 65 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005. Dokument naj spodbuja prekinitev neskončne rasti porabe in proizvodnje, onemogoči prepuščanje zelenega prehoda v roke kapitala, postavi naj konkretnejše cilje za varčevanje z energijo, okrepi moč javnih akterjev ter se osredotoči na resnično dobrobit ljudi in narave,« je pozvala. Štiglic je jasno povedala, kaj naj bo politični cilj NEPN. Predvsem mora biti učinkovit pri izvrševanju in implementaciji zastavljenega v prakso. Zato je pozvala k dopolnitvi in spremembam načrta na način, da se upošteva strokovna mnenja, okoljske organizacije in širšo javnost. V dokument bi morali po mnenju Mladih za podnebno pravičnost dodati poglavje posvečeno obnovi in ohranjanju biodiverzitete, kar da je ključen dejavnik blaženja podnebnih sprememb. »Poglavje naj ima jasne in konkretne cilje obnove narave v Sloveniji, s poudarkom na ekosistemih, ki imajo ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb,« so pozvali.
Na očitke, da bi lahko pripombe posredovali v okviru javne razprave ob obravnavi NEPN, je govorka odgovorila, da zavračajo takšno obliko javnih posvetovanj, »ki služijo sama sebi in pristojnim omogočajo izkazovanje zgolj simboličnega sodelovanja z javnostjo. Proces vključevanja dejansko ni vključujoč, saj gospodarski in energetski interesi vselej prevladajo nad stališči civilne družbe,« je prepričana. Poudarila je, da se aktualna vlada obnaša enako, kot prejšnja, ko so tekle priprave za NEPN leta 2020.
Vlada je v četrtek obravnavala drugi predlog posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki so ga oblikovali po spomladanskem javnem posvetovanju in ga bo presojala Evropska komisija. Posodobljeni NEPN naj bi vseboval ambicioznejše cilje glede emisij, energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti. Načrt je treba posodobiti med drugim zaradi odločitve o izstopu iz premoga do najpozneje leta 2033, zvišanj podnebnih in energetskih ciljev do 2030 na ravni Evropske unije ter potrebe po pospešeni izvedbi zelenega prehoda. Vlada je sicer izdala tudi uredbo o pospeševanju uvajanja obnovljivih virov energije, shranjevanja energije in proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov. Kot je pojasnil minister Kumer, bo na voljo 150 milijonov evrov.
