68,73 evra 

Te dni je bil v medijih objavljen članek o razmahu dodatnih zdravstvenih zavarovanj, ki krijejo storitve pri zasebnikih. V tem članku tako piše, da je zanimanja za dodatna zdravstvena zavarovanja, ki krijejo zdravljenja v zasebnih ambulantah, vse več, kar priznavajo pri zavarovalnicah Generali, pri Vzajemni in Triglavu, ki dodatna zavarovanja vse intenzivneje oglašujejo tako posameznikom kot podjetjem.

Ko sem bral ta članek, sem imel dobesedno v rokah položnico ene od teh zavarovalnic, ki je bila ravno v istem času poslana enemu izmed naših članov, ki se je sicer pred slabimi tremi leti hudo poškodoval na delovnem mestu. Položnica se imenuje »Zapadle neplačane obveznosti, v višini 68,73 evra.« Položnico sem pogledal malo bolj natančno, saj je znesek premije dopolnilnega zavarovanja 34,5 evra, ne pa 68,73. No, in potem vidim, da pri teh položnicah ne gre samo za eno premijo za eno zavarovanje. Gre za štiri premije za štiri police zavarovanja pri isti zavarovalnici. Natančneje, gre za premijo za polico dopolnilnega zavarovanja v višini 34,60 evra, premijo za polico nezgodnega zavarovanja v višini 19,56 evra ter premijo za zdravstveno polico – specialistične zdravstvene storitve, ki dosega 11,19 evra. Zraven je vključena še premija za polico za zavarovanje za težje bolezni, ki stane 3,38 evra. Skupaj torej 68,73 evra. 

Zadeva mi je bila še manj jasna. Kajti ta isti delavec, ki plačuje vse te dodatne zdravstvene police, ima hude zdravstvene in finančne težave, in zagotovo ne bi šel zavestno v verižno sklepanje zdravstvenih polic z zavarovalnico. Pa pokličem delavca. Vprašam ga, od kod te njegove štiri police. Vprašam ga, ali se je po njegovi poškodbi pri njemu morebiti oglasil kakšen zavarovalniški zastopnik s kakšnimi ponudbami. In kaj mi odvrne delavec? Pritrdi. Pove, da se je približno mesec po njegovi poškodbi pri njemu doma oglasila zavarovalna zastopnica, ki je prek družinskih povezav izvedela za njegovo nesrečo. Gospa je prišla v stanovanje, polno opremljena s papirji in prenosnim računalnikom. Govorila je o zavarovanju za težje bolezni, o nezgodnem zavarovanju, o tem, da lahko hitreje uredijo specialista. Ampak. Velik ampak. Ta delavec je bil takrat (in je še vedno) v hudih bolečinah. Njegova protibolečinska terapija je bila sestavljena iz štirinajstih tablet dnevno. Povedano direktno: ta isti delavec praktično ni razumel ničesar glede teh polic dodatnega zavarovanja, prav tako pa ni vedel, kolikšen je njihov skupni strošek. 

In kljub temu so iz tega obiska zavarovalne zastopnice, ki se sicer nikoli več ni oglasila, kasneje nastale tri nove pogodbe z zavarovalnico: za težje bolezni, za nezgodno zavarovanje in za zdravstveno polico – specialistične zdravstvene storitve. V skupni trenutni vrednosti 34,13 evra (poleg 34,6 evrov premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja). 

Seveda delavcu glede police nezgodnega zavarovanja nihče ni citiral navedbe iz Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje SP-NE-16, ki pravi, da je obveznost zavarovalnice izključena, če je zavarovalni primer nastal pred sklenitvijo zavarovanja, kot se je to zgodilo v njegovem primeru. Seveda delavcu glede police zavarovanja za težje bolezni nihče ni povedal, da njegova diagnoza ne sodi v seznam težjih bolezni, ki jih pokriva to zavarovanje. In seveda delavcu zdravstvene police specialistične zdravstvene storitve nihče ni obrazložil, čeprav naj bi to veljalo za vse specialistične preglede. 

Medtem ko zavarovalnice očitno vse bolj agresivno in očitno tako že dlje časa prodajajo vedno nova in nova dodatna zavarovanja (kar se bo po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja zagotovo samo še pospešilo), je naš delavec v vedno večjem minusu zaradi dolga ravno zaradi takšnega »oglaševanja« produktov dodatnega zavarovanja. Medtem pa seveda ta isti delavec, ki je na dolgotrajni bolniški, lahko še prebere kak članek o absentizmu, tej »kronični težavi našega sistema«. Tako se je namreč pred kratkim v posebnem članku slikovito izrazil novinar enega od slovenskih dnevnih časopisov, v katerem je s slikovitimi primeri, ki so mu jih podajali zasebni detektivi, razpredal o zlorabah bolniškega staleža tipa saj-veste-bolniška-stane-delodajalca-in-javne-zdravstvene-blagajne. A kar je za enega strošek, je za drugega profit, kajne, zavarovalnice, takšne in drugačne? 

1. S. V trenutku tega pisanja ravno berem, da je Zavarovalnica Vzajemna na upravno sodišče v petek vložila tožbo s predlogom za zadržanje vladne uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna od »zakonodajalca pričakuje, da Vzajemni povrne izpad dohodkov.«

Kdo bo pa našemu uporabniku, ki vsak mesec plačuje štiri zavarovalniške premije, povrnil izpad dohodkov?