Kako se bo končala zgodba KC Pekarna?
Kulturni center Pekarna, ki je edini neodvisni kulturni center v Mariboru, je vstopil v 29. leto delovanja. Ker so se znova pojavile govorice o njihovi selitvi na drugo lokacijo, je treba ponovno pregledati dosedanje poteze občinske uprave. Na obstoječi lokaciji Pekarne želijo vpleteni deležniki, torej Mestna občina Maribor, Univerza v Mariboru in Ministrstvo za zdravje, izpeljati investicijo za nadaljnji razvoj zdravstva. Želja gre namreč v smeri širitve delovanja univerzitetnega kliničnega centra in gradnja dodatnih prostorov za Medicinsko fakulteto. Programski svet Pekarne je od Ministrstva za znanost, visoko šolstvo in inovacije pridobil dokumente, ki pričajo o tem, da je Mestna občina Maribor že marca lansko leto podpisala pismo o nameri z Univerzo v Mariboru o prodaji zemljišča, na katerem stoji Pekarna, z namenom izgradnje fakultet (zobozdravstvene in farmacevtske). Župan Maribora Aleksander Arsenovič je že leta 2020 predlagal selitev Pekarne v prostore nekdanje Mariborske tekstilne tovarne v Melje. Zemljišče Pekarne naj bi nato prodali ministrstvu za zdravje. Ko je Programski svet Pekarne postavil jasno vprašanje, kaj to pomeni, so podžupanja in podžupana odgovarjali, da bo »morebitna« selitev potekala v »dialogu« z uporabniki. Glede na podpisano pismo o nameri je jasno, da Mestna občina Maribor že tretje leto širšo javnost zavaja z izjavami, da se v KC Pekarna ne bo zgodilo ničesar, brez dialoga z uporabniki. Programski svet KC Pekarna je vodstvu mariborske občine poslal dopis, da so soglasno sprejeli sklep, da uporabniki ne pristajajo na selitev na drugo lokacijo.
Programski svet KC Pekarna opozarja na še en dokaz o namerah aktualne mestne oblasti. Strategija razvoja kulture Mestne občine Maribor za obdobje 2022–2026 je strateški dokument občine na področju kulture, v katerem piše, da je Maribor med drugim »priljubljeno prireditveno okolje in vozlišče kreativnih pobud, usmerjeno v nova zavezništva pri oblikovanju skupne prihodnosti.« Strokovna skupina, ki je dokument pripravljala, je sprva vanj posebej umestila KC Pekarno in opisala njeno vlogo in pomen za mesto ter se zavzela za njeno prihodnost na obstoječi lokaciji. Ko je javnost osnutek dokumenta prejela v branje, sta bili pomen in vloga KC Pekarna na obstoječi lokaciji izbrisani iz dokumenta. V predstavljenem osnutku strategije razvoja kulture pa je bilo besedilo spremenjeno na način, da Pekarna ni več prostorsko vezana na sedanjo lokacijo. Maja 2022 so se v medijih pojavili odgovori župana na svetniško vprašanje o prihodnosti KC Pekarna, ki je bilo podano na majski seji mestnega sveta, ter odgovora zaposlene na občini na vprašanje novinarke na tiskovni konferenci ob razgrnitvi občinskega prostorskega načrta o prihodnosti KC Pekarna. V svetu Pekarne pravijo, da je iz obeh odgovorov razbrati, da nameravajo KC Pekarno v nekaj letih ukiniti.
Programski svet KC Pekarna je zaradi zgoraj omenjenih jasno izraženih namer in drugih indicev opozoril, da se mesto ne more spreminjati v skladu z vsakokratno občinsko garnituro, in spomnilo na zavezo prejšnjih občinskih vodstev. Prvič, da se KC Pekarna ne bo selila na drugo lokacijo, drugič, da se v Pekarni zaključijo investicijsko-vzdrževalna dela, in tretjič, da v vseh stavbah v rabo končno stopi upravljavski model KC Pekarne, ki so ga uporabniki Pekarne pripravili leta 2009 v okviru mednarodne konference New Times, New Models in ga je Mestni svet potrdil leta 2010. Po tem modelu občina kot lastnica zagotavlja financiranje osnovnega delovanja, upravitelj je zadolžen za izvajanje in prijavljanje na razpise, zagotavlja vzdrževanje infrastrukture in nadzira potek gospodarske dejavnosti, programski svet pa skupaj z uporabniki izvaja aktivnosti ter skrbi za koordinacijo in izvedbo programa. A očitno je občina od takšnega načina deljenega upravljanja odstopila že pred leti, tudi aprila 2022, ko je prišlo do izselitve Galerije K18, ki jo vodi Pekarna Magdalenske mreže.
Pekarna na svoji sedanji lokaciji deluje že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja in je vanjo zelo vpeta, kajti prav bližina centra mesta omogoča bogato organizacijo kulturnih dogodkov in ostalih projektov, ki so integralni del alternativne, neinstitucionalne kulture – ta drugje v mestu nima prostora. Po besedah podžupana se prebivalci mestne četrti obračajo na vodstvo z željami po ureditvi območja Kulturnega centra. Tako tudi po besedah podžupana na tem območju ostajata v načrtu zdravstveni dom in lično urejena »promenada mladih.« Ob tej večletni agoniji se je treba zavedati, da KC Pekarna ni zgolj prostor za kulturne vsebine, ki jih obiskovalci konzumirajo enkrat na mesec, ampak samoniklo prizorišče, ki ga ne moremo preseliti drugam, saj se je na trenutni lokaciji ustalilo in razvilo z razlogom. Gre za bogat in kompleksen preplet kulturnih, mladinskih, družbenih, socialnih in športnih vsebin, ki je globoko vpet v sosesko, kjer se nahaja. To ne pomeni, da uporabniki in uporabnice ustanavljanju novega kulturnega centra v Melju nasprotujejo, prav nasprotno, saj kulturnih prostorov v mestu kronično primanjkuje. Konec koncev se s »premestitvijo« KC Pekarne sporoča, da v mestu za omenjene vsebine ni prostora in da v bistvu občino zanimajo samo vsebine in nepremičnine, ki prinašajo profit.
