Natašin križ in Borutova katrca
»Nikoli si nisem mislil, da se vozim v tako dragocenem avtomobilu,« je nekdanji predsednik republike hudomušno komentiral naraščanje prodajne ponudbe za svojo 32 let staro katrco. Prodaja katrce se je simbolično zaključila 15. februarja, na mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Kupnino bo podaril otrokom, ki se borijo z rakom, in sicer Inštitutu Zlata Pentljica in Društvu junaki 3. nadstropja. Najvišjo ponudbo je oddala družina Fratar iz Dravograda, za avto so ponudili 60.000 evrov. Pahor je ob predaji denarja namignil, da bo nadaljeval z dobrodelnimi akcijami. Hvalevredna Pahorjeva dobrodelna dražba je v medijih pričakovano naletela na zelo pozitiven odziv, nihče ni podvomil v njegove iskrene namene. A če smo se česa naučili v letih Pahorjevega predsedovanja, je to, da stavi vse na promocijo, zato je razumljivo zadovoljen, ko je spet v središču medijskega poročanja nekaj tednov zatem, ko je zapustil politični položaj. Kot predsednik republike je za lastno reklamo poskrbel tudi za ceno depolitizacije političnega prostora. Tudi mediji in državljani dojemamo bivšega predsednika republike kot nekoga, ki raje izda samovšečen koledar z lastnimi fotografijami, kot jasno zavzame politično stališče. Zato gre tudi prodajo avtomobila, ki je star natanko toliko kot samostojna Slovenija, razumeti v kontekstu samopromocije. Zakaj se nasmejani dobrotnik v času predsedovanja ni zavzemal za interese delavskega razreda in je raje podlegel nacionalistični agendi desnice? Njegovo politično delovanje ne le, da ni preprečilo vzpona desničarskega avtoritarnega populizma, temveč ga je omogočilo in podpiralo. Pahor je že v času predsedovanja dobrodelnost prepoznal kot sredstvo za vzpostavljanje »kulskosti«. Ustanovil je družbeno-odgovorni projekt vzorništva s pomenljivim sloganom: »Bodi dober, bodi kul!« Poslanstvo pobude je bilo ozaveščanje o pomenu in posledicah naših dejanj. Pahor je osveščal starše, da so s svojimi dejanji vzorniki otrokom in mladostnikom.
Lahko torej sklenemo, da je Pahor kot »vzornik« volivcev in volivk uspel zbrati veliko količino denarja, ki jo dobrodelnim društvom in organizacijam ne bi uspelo, vsaj ne v tako kratkem času. Področje dobrodelnih kampanj potrebuje »moralno prenovo«, kar je svojevrstna priložnost za bivšega predsednika. Spomnimo se zgodbe o dečku Krisu, ki je v roku štirih mesecev potreboval izredno drago zdravilo, ki mu lahko reši življenje. V ta namen je Slovenija stopila skupaj in v slabem tednu zbrala več kot tri milijone evrov. In če smo takrat spet začeli verjeti v dobroto in solidarnost, je kmalu, kot strela z jasnega, udarila novica, da si je predsednica društva Maus, ki je zbiralo denar za dečka Gala, »izposodila« denar društva in dečka oškodovala za okoli 30.000 evrov. Tu je še »afera Rdeči križ«, o kateri se je poročalo že v času zadnje predsedniške kampanje. Gre za dogodek iz leta 2015, ko je Nataša Pirc Musar zasedla funkcijo predsednice Rdečega križa Slovenije. Takrat naj bi izdala dvomljiv račun za storitev pravnega svetovanja, ki ni bilo opravljeno. Šlo je za poskus, da bi ji Rdeči križ na ta način plačal honorar za poslovodenje v tej humanitarni organizaciji. Dogodek je Pirc Musar označila za »nenamerni zaplet.« Poleg teh dveh je bilo še kar nekaj afer, v katerih so glavno vlogo igrale humanitarne organizacije. Čas je torej, da Pahor humanitarnemu delovanju povrne »kulskost.«
V Sloveniji je registriranih okoli tristo humanitarnih organizacij, ki svojo dejavnost opravljajo pretežno s prostovoljci. Denar v humanitarne namene lahko zbirajo tudi društva brez statusa, nad njihovim finančnim poslovanjem pa bedi Furs. Za pridobitev statusa humanitarne organizacije lahko sicer zaprosijo le tista društva in organizacije, ki že najmanj eno leto pred vložitvijo vloge opravljajo humanitarno dejavnost na področju socialnega oziroma zdravstvenega varstva. Za pridobitev statusa morajo izpolnjevati tudi splošna merila, to so odprtost delovanja, strokovnost, prostovoljnost in neplačljivost. Nadzor nad porabo dodeljenih sredstev, izvajanjem socialnih programov in naložb opravljajo poleg pristojnih organov humanitarne organizacije tudi financerji, ki so dodelili sredstva humanitarni organizaciji. Sredstva pa lahko zbirajo tudi druge nepridobitne pravne osebe, ki nimajo statusa humanitarne organizacije. To pomeni, da lahko tudi neko društvo, ki bi želelo zbirati prostovoljne prispevke od vrat do vrat, zaprosi pristojno upravno enoto za izdajo dovoljenja. Pahor se lahko kot posameznik, ki v dobrodelne namene prodaja lasten avto, vsem tem regulativam izogne.
Nove vloge dobrodelneža, ki jo igra Pahor, ne moremo razumeti brez upoštevanja medijskega okvira, v katerem deluje. Medijsko poročanje temelji na zgodbah, dogodkih in predvsem osebnostih, zato Borut Pahor ostaja v centru pozornosti, pa četudi z dobrodelno dejavnostjo. Tako bo ostalo, dokler mu bodo mediji nekritično peli slavo in gradili podobo preprostega, iskrenega človeka, ki se žrtvuje za najranljivejše. Dobrodelna dejavnost ima med ljudmi visoko moralno vrednost, zato je bivšemu predsedniku težko nameniti kritične besede in tega se pretkani populist dobro zaveda.
