Najprej denar, potem zdravje
Vzpostavljanje neopredeljenih pacientov; 32. tiskana izdaja, 13. januar 2023
Kako ste kaj? Pa zdravje? Slabo? Ne moremo pomagati, a vedite, da niste sami. Skoraj sto petdeset tisoč prebivalcev območja, ki mu rečemo Republika Slovenija, nima osebnega zdravnika. Za lažjo predstavo, več prebivalcev Slovenije je brez osebnega zdravnika, kot pa jih živi v mestni občini Maribor. Do števila prebivalcev mestne občine Ljubljana manjka še nekaj pacientov, a vlada pod vodstvom Roberta Goloba vztrajno »dela napore«, da bi dosegli vsaj dvesto tisoč neuvrščenih pacientov.
Seveda za porazno stanje javnega zdravstvenega sistema, ki tako še ni šepalo vse odkar je bilo vzpostavljeno v delavski Jugoslaviji, ni kriva zgolj vlada, ki je državljanom zaprisegla maja lani. A od vladajoče stranke, ki je volilno zmago slavila na krilih proticepilstva – oprostite, osebne svobode – kjer ministrstvo za zdravje vodi zdravniška dvoživka in zagovornik privatizacije zdravstva Danijel Bešič Loredan, kaj več ne smemo pričakovati.
Po prvotni ideji krajšanja čakalnih vrst, da bi iz javnega denarja krili stroške zdravstvenih storitev v privatnih ambulantah v smislu: »samo da se skrajšajo čakalne vrste, potem pa bomo urejali«, je ministrstvo za zdravje na novega leta dan pripravilo skoraj enak predlog. S tem tednom se je namreč vzpostavilo 94 tako imenovanih ambulant za neopredeljene. Če poenostavimo, naj bi slabih sto petdeset tisoč neopredeljenih pacientov obravnavalo zdravstveno osebje, ki že tako deluje v javnem zdravstvenem sistemu, izven rednega delovnega časa. No, ne vsi: upokojeni zdravniki, pa tudi mlajši specializanti, sobni zdravniki, tisti, ki so zaposleni na ZZZS, SPIZ-u in podobno, ne bodo mogli opravljati svojega poslanstva v na novo vzpostavljenih ambulantah.
Če se sprašujete, kako bo lahko okrnjeno osebje javnega zdravstvenega sistema zdravilo in obravnavalo tiste paciente, ki v javnem sistemu nimajo svojega mesta, lahko odgovor udarite na prvo žogo. Zaradi boljšega plačila, seveda. Urna postavka, ki jo je v navodilih določilo ministrstvo za zdravje, bo tako zdravniku prinesla 121 evrov bruto, neto torej okoli 80 evrov, srednji medicinski sestri 35 evrov neto, zdravstvenemu administrativnemu delavcu pa 27 evrov bruto bruto urne postavke. Delavci, ki bodo delali v ambulantah za neopredeljene, bodo oproščeni tudi določenega davka. Kot kaže, lahko nekateri zakladi sveta kljub vsemu odtehtajo zdravje.
Dodatne plače zdravnikov
A posledice rokohitrskega poskusa reševanja zdravstvenega sistema bodo daljnosežne. Težko si je namreč predstavljati, da bi katerikoli zdravstveni delavec zavrnil tako bogato ponudbo. Zdravniki bodo namreč v ambulantah za neopredeljene na osemurni delovni dan zaslužili 640 evrov, kar v štirideseturnem delovnem tednu znese 3200 evrov, na mesec torej 12600 evrov. Kakšne tri tisočake manj, kot jih zasluži povprečni zaposleni prebivalec Slovenije v enem letu. Za primerjavo, najnižja zdravniška plača v navadnih javnih ambulantah znaša 1746,13 evra bruto, najvišja plača v javnem zdravstvenem sistemu pa meri 4138,22 evra bruto.
Pričakujemo lahko torej množično preusmerjanje zdravnikov in zdravstvenega osebja v nove, neuvrščene ambulante. Posledično bo neopredeljenih pacientov toliko več, kar bo sprožilo potrebo po več neopredeljenih ambulantah. Z malo domišljije lahko ugotovimo, da je vlada, ki zdravju ne želi nameniti dovolj proračuna, da bi lahko sanirala od privatizatorskih teženj načet sistem, z eno potezo dvignila tarife za zdravstvene delavce. Z denarjem, ki ga do danes ni bilo moč najti.
Še več, popolnoma neopredeljeni zdravstveni sistem, kjer vsak bolnik za vsak konkreten poseg znova in znova išče ambulanto, ni tako daleč od popolne privatizacije. Skupna sta jim nestabilnost, razpršenost obravnave posameznih pacientov in prednost za privilegirane. Le denar pride v sistem po drugi poti. A denar mora slediti pacientu, bodo zagotavljali na ministrstvu, četudi preko zdravniških žepov v privatnih ordinacijah.
