Delavski boj ameriških železničarjev
30. tiskana izdaja, dne 16.12.2022
Joe Biden, ki je obljubljal, da bo »najbolj pro-sindikalni predsednik« v ameriški zgodovini, je v začetku meseca podpisal zakon, ki je delavce tovornih železnic in njihove sindikate prisilil v dogovor, ki ga niso želeli sprejeti. Gre za pogajanja, ki so med sindikati in tovornimi korporacijami potekala dve leti, s kongresno intervencijo pa so zaključena, saj je Bidnova administracija delavcem prepovedala stavko in jim s tem odvzela osnovno moč. Za zakon so, razen Rashide Tlaib, glasovale tudi članice in član tako imenovane the Squad, ki velja za skupino najbolj progresivnih demokratskih članov kongresa.
Septembrski predlog dogovora med sindikati in korporacijami, na katerem temelji zakon, za 160.000 železniških delavcev predvideva 24-odstotno povišanje plač v petih letih (takojšnje 14-odstotno povečanje) in en dan plačane bolniške odsotnosti letno. Štirje od dvanajstih vpletenih sindikatov na dogovor niso pristali, medtem ko vodstva ostalih niso bila povsem usklajena s svojimi člani. Zakon je v kongresu takrat blokiral Bernie Sanders, ki je izpostavil, da so delavci zahtevali 15 dni plačane bolniške odsotnosti.
Bidnova administracija je v pogajanja posegla na temelju sto let starega Zakona o železničarskem delu, ki omejuje stavke na področjih železnic in letalstva, saj da gre za temeljne industrije, od katerih je odvisna celotna ekonomija države. Kongresu in predsedniku pa zakon podeljuje moč, da nasprotujočima si stranema vsili dogovor, tudi če se te z njim ne strinjata. In prav to se je zgodilo, predvsem na škodo delavcev.
Stavka je v zraku visela več mesecev, korporacije so jo onemogočale preko sodišč, a zaradi neuspeha pogajanj je odpor vse bolj vrel. Biden je svojo intervencijo tako upravičil z besedami, da spor »grozi, da bo prekinil trgovino med zveznimi državami do te mere, da bo del države izgubil temeljne transportne storitve.« Delavska stavka je bila prepovedana, ker naj bi povzročila ekonomsko katastrofo, a ta prepoved sedaj neposredno ogroža življenja delavcev in njihovih družin.
Argument ekonomske katastrofe je potrebno postaviti v perspektivo logistične funkcije in zaslužka tovornih korporacij. Portal freightwaves.com tako poroča, da so v eni četrtini leta 2021, ko je bil uvoz v ZDA neobičajno visok, železnice prevzele le 11 odstotkov tovora, kar je najmanj v 12 letih. Obenem pa ima železničarski sektor daleč najvišjo profitno maržo med vsemi industrijskimi panogami. Ta je pred dvajsetimi leti znašala približno 15 odstotkov, danes pa presega 40 odstotkov. V tem času so strmo pričeli rasti neposredni dobički lastnikov, saj so podjetja presežek pričela izplačevati v obliki dividend in odkupov lastnih delnic. Union Pacific, druga največja železniška korporacija, je tako le osem dni po Bidnovem podpisu zakona najavila ogromno izplačilo dividend, ki bo predvidoma znašalo preko pol milijarde dolarjev.
Od kod so ti dobički prišli? Portal perfectunioun.us, ki spremlja ameriške delavske boje, poroča, da kljub trditvam menedžerjev, da so dobički rezultat investicij, podatki jasno kažejo obratno sorazmerje med dobički in manjšanjem stroškov dela. Slednji namreč vztrajno padajo že dve desetletji. Leta 2001 so štiri največje železniške korporacije porabile 8,7 milijarde dolarjev za plače in dodatke ter pri tem naredile 25,6 milijarde prihodkov. Dvajset let kasneje so za stroške dela porabile 10 odstotkov več, ustvarile pa skoraj dvakrat več prihodkov.
Konkretno te številke pomenijo, da so korporacije v preteklem desetletju manjšale število zaposlenih in od preostalih zahtevale več dela. Poleg manjšanja števila delavcev je pogoje dela najbolj prizadela uvedba sistema »natančno načrtovanega železniškega prometa« ali PSR. Gre za obliko organizacije prevoza tovora, ki teži k visoki učinkovitosti z neposrednim prevozom od točke do točke, dodelanim urnikom, mnogo večjim številom vagonov ter manjšim številom osebja. A sistem prinaša tudi slabšo kvaliteto uslug, večje tveganje napak in celo iztirjenja, hkrati pa tudi izžetost delavcev.
Korporacije so v skladu s PSR uvedle strog sistem organizacije dela, poimenovan Hi Viz. Ta temelji na 30 točkah, ki jih delavci lahko porabijo za odsotnost z dela. Ob izgubi dela ali vseh točk delavko prizadene suspenz oziroma izguba službe, pridobiva pa jih lahko le tako, da je najmanj 14 dni v kosu na voljo v kratkem roku 90 minut. To praktično pomeni, da morajo biti delavci 90 odstotkov vsega svojega časa na voljo svojemu delodajalcu, življenje onkraj dela pa jim je s tem pravzaprav onemogočeno.
Portal Vice je opravil pogovore s 45 zaposlenimi, ki poročajo o nemogočih pogojih dela, ki resno načenjajo osnovno varnost. Zaradi utrujenosti delavci zaspijo med delom, družinsko življenje pa jim je onemogočeno. Izbirati morajo med obiskom zdravnika in pogrebom družinskega člana. Na račun visokih dobičkov lastnikov so delavske pravice torej povsem skrčene, skrhana pa je tudi kvaliteta uslug, ki jih opravlja železniška industrija. Delavskega boja železničarskih delavcev torej nedvomno ni konec.
