Ljubezen gre skozi oblast
»Prva je ljubav došla tiho, nezvana, sama, za sva vremena skrila se tu negde, duboko u nama.*« (Đ. Balašević, Prva ljubav)
Tri leta preden bi najbolj družinska Nova Slovenija in njen starejši ljubimec, da ne rečemo daddy (angl. očka), Slovenska demokratska stranka praznovala petindvajseto obletnico poroke, sta si skočila v lase. Po porazu na trojnem referendumu je prvak NSi Matej Tonin napovedal, da njegova stranka ne bo več sodelovala v vladi, ki bi jo vodil Janez Janša. Pa ne zaradi slabega vodenja vlade ali ksenofobnih in populističnih vrednot, temveč prav zaradi lika Janeza Janše, ki naj bi zastiral vsebinsko javno debato in tako desnico vlekel proti dnu volilne priljubljenosti. Homofobija, rasizem in nespoštovanje pravne države so za Tonina še vedno zaželene lastnosti bodočih koalicijskih partnerjev.
Med SDS in NSi je sicer zaropotalo že na prvi seji državnega zbora po aprilskih volitvah. SDS se nikakor ni strinjala, da bi NSi prevzela komisijo za nadzor javnih financ (KNJF), ki pripada opoziciji, a jo je SDS hotel samo zase. NSi pa ni sprejela neformalne ponudbe SDS, da bi spet vodila komisijo za nadzor obveščevalnih služb (KNOVS).
Po drugi strani prvaki SDS obtožujejo NSi, da se je s premierjem Robertom Golobom tajno dogovorila, da so v zameno za sodelovanje pri ustavnih spremembah njeni kadri ostali na položajih v gospodarskih družbah, medtem ko so se njihovi morali posloviti. Poleg tega je Janša že pred tedni očital Novi Sloveniji, ker ni dala podpisov za preiskovalno komisijo o GEN-I, s katero želi SDS preiskovati posle sedanjega premierja v njegovi prejšnji službi. SDS ima namreč 27 poslancev, za ustanovitev preiskovalne komisije pa potrebuje še najmanj tri poslance. Glede na aktualno dogajanje je slišati, da NSi podpisov za preiskovalno komisijo GEN-I sploh ne bo prispevala.
Nič boljše ni bilo v spalnici Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije na lokalnih volitvah. V drugem krogu lokalnih volitev je Nova Slovenija v štajerski prestolnici podprla kasnejšega zmagovalca Saša Arsenoviča. Franc Kangler se je medtem lahko pohvalil s podporo največje opozicijske stranke SDS in ob nepodpori Nove Slovenije oznanil strankino kršenje devete božje zapovedi – Nova Slovenija naj bi zamenjala Socialne demokrate in Levico ob boku Roberta Goloba.
Skupna pot dveh »spomladanskih strank« se kot kaže ločuje, razen če ne bo Janši, kot pred šestimi leti, uspelo zrušiti Mateja Tonina in Novo Slovenijo ponovno usmeriti v svoje nedrje. Nenazadnje je stranka tudi nastala kot želja Janeza Janše za prevlado na slovenski politični desnici.
Spomnimo se, kako konec devetdesetih let prejšnjega stoletja nobena stranka ni želela sodelovati z Janšo, zato si je tudi izmislil izraz pomladne stranke. Pod njega je namreč želel ponovno združiti nekdanji Demos. A kljub deklarativnem strinjanju prvakov Slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta in Marjana Podobnika iz Slovenske ljudske stranke, ga je slednji izdal. Leta 1996 je sklenil koalicijo z Liberalno demokracijo Slovenije, medtem ko Slovenski krščanski demokrati takrat niso več mogli pobegniti iz Janševega primeža, saj so se vsakič, ko so le malo nakazali, da bi raje hodili sami, nanje usuli napadi. Janša je tako moral začeti iz ozadja. Preko neformalnih zvez je pritiskal na ostali dve pomladanski stranki, naj se združita – tako bi pomladne stranke tudi presegle koalicijo pod LDS v takratnem parlamentu. Združevanje je potekalo dve za Janšo mukotrpni leti, dokler ni uspel iz Argentine pripeljati kandidata za novega predsednika – Andreja Bajuka. Leta 2000 je prišlo do združitvenega kongresa, ki ga je iz ozadja vodil Janša – tudi dobesedno, saj je v Festivalni dvorani v Ljubljani stal za odrsko zaveso in usmerjal prireditev. Načrt je uspel, Janša pa je četrtič in zadnjič zasedel mesto obrambnega ministra v na novo vzpostavljeni vladi Andreja Bajuka. Vlada je bila sicer polomija in je razpadla še pred koncem leta 2001, a ljubezensko razmerje med Janševo SDS, ki jo je z nakano prevzel od Jožeta Pučnika, in Novo Slovenijo, ki jo je pod mizo ustanovil Janez Janša, bo šlo v zgodovino.
Zgodovina pa je bila takšna, da je SDS z NSi ravnal slabo – prijela se je krilatica, da Janša reže Novo Slovenijo kot salamo. Če se naslednica Andreja Bajuka tega ni zavedala, mora biti njenemu prestolonasledniku Janševa strategija kristalno jasna. Edina možna pot za politično preživetje ne več tako Nove Slovenije se kaže v sklepanju dogovora s hudičem, to je Robertom Golobom. Slovenska pomlad, ampak iz aprila leta 2022.
* Prevod: »Prva ljubezen je prišla tiho, nepoklicana, sama, za vse čase se je skrila tu nekje, globoko v naju.«
