Skupnost Placa: S tožbo 46 posameznikov s strani DUTB dialog ni mogoč

Skupnost Participativne ljubljanske avtonomne cone (Plac) se je z novinarsko konferenco odzvala na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki toži 46 posameznikov za motenje posesti. Na ta način dialog po njihovi oceni ni mogoč. Med toženci so tudi novinarji, kar v Sindikatu novinarjev Slovenije razumejo kot pritisk na njihovo delo.

Uporabniki Placa, ki so v začetku septembra začeli uporabljati zapuščeno stavbo v javni lasti na Linhartovi cesti v Ljubljani, potem ko je desetletje po propadu cestnega podjetja samevala, lastnica nepremičnine pa je postala DUTB, so tožbo t.i. slabe banke zoper 46 posameznikov in posameznic označili za zahrbtno dejanje.

V izjavi za javnost so obsodili “dvoličnost oblasti, ki se v enem koraku okorišča s podporo in angažmajem civilne družbe, v naslednjem koraku, ko je čas, da civilno družbo in širši družben interes zaščiti in izpolni obljube, pa ostaja apatična in neaktivna, nezvesta lastnim besedam, oziroma preko svojih kadrov v DUTB izvaja neposredno nasilje”.

Prepričani so, da poskušajo oblastniki s tožbo prestrašiti ljudi, predvsem mlade, ki “si upajo misliti kaj drugega, kot to, kar jim prodajajo”, in jim s tem onemogočajo, da bi začeli kaj novega oziroma drugačnega. Na način tožbe dialog po njihovi oceni ni mogoč. Da si ga želijo, pa bodo pokazali s tem, da tožbo umaknejo. Izrazili so tudi pričakovanje do vlade, da prepreči izvajanje pritiskov na Plac.

Med toženimi posameznicami za motenje posesti je tudi univerzitetna profesorica Sandra Bašić Hrvatin, ki je izrazila dvom, da je bila tožba sprožena na pravilen način. Tožbenemu zahtevku je priložen DVD, na katerem so neznanci zbrali fotografije tožencev. Kot je povedala, so med njimi tudi novinarji, prav tako oseba, ki nikoli ni bila prisotna v prostoru.

Po njenih besedah se v Placu zavzemajo za javno stanovanjsko politiko, ki bo v interesu ljudi, k čemur se je v koalicijski pogodbi zavezala tudi vlada. Za DUTB to ne velja in skupnosti ni prispevala ničesar, ampak čaka, da bo zemljišče v procesu špekulativne prodaje namenila za gradnjo objektov, ki ne bodo v javnem interesu, je povedala.

Platforma Ljubljana – odprto mesto je v pismu podpore zapisala, da ohranitev Placa ni nezdružljiva z načrti izgradnje nove stanovanjske soseske na tem območju, pač pa se bo na tem primeru pokazalo, kakšne vrednote se bodo pokazale v grajenem okolju. Kako bo vlada ravnala s Placem, bo pokazatelj, ali bo v prostorski politiki prevladal javni interes ali interes špekulativnega kapitala, je dejala članica platforme Kaja Lipnik Vehovar.

Uporabnike Placa je podprl nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Po njegovi oceni bi predstavniki države oziroma vlade namesto da izberejo tožbo, morali biti veseli, da nekdo uporablja takšne prostore. Enako je izrazil dvom v to, ali je bilo zbiranje podatkov o posameznikih zakonito.

K odstopu od tožbe so pozvali tudi v Levici. Ker so na seznamu tudi trije novinarji in fotograf, ki so ob zasedbi stavbe na mestu dogodka opravljali svoj poklic, pa so ravnanje DUTB obsodili tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije. Po njihovem mnenju ta poteza pomeni grožnjo in pritisk na opravljanje njihovega dela in posledično grožnjo pravici javnosti do obveščenosti. Sprašujejo se tudi, kje so pridobili podatke o tožencih, zato so pristojne pozvali k odgovoru na to vprašanje. Kot domnevajo, so podatke pridobili iz policijskega popisa udeležencev zasedbe stavbe 3. septembra, ko policisti sicer niso ugotovili uradno pregonljivih kaznivih dejanj.

Iz DUTB so v odzivu za STA spomnili, da so tožbo vložili za prenehanje motenja posesti in povrnitev posesti, predmet tožbe torej ni plačilo odškodnin zaradi motenja posesti in povračilo obratovalnih stroškov. Tožbe so bile vložene šele po sestanku s predstavniki Placa, ki se po mnenju DUTB niso predstavili, ko je postalo jasno, da sporazumna rešitev spora ni možna.

Ob tem pojasnjujejo, da je DUTB v skladu s predpisi kot dober gospodar dolžna zaščititi premoženje v njeni lasti. V konkretnem primeru je prišlo do motenja posesti nepremičnine in v teh primerih zakon daje DUTB kot posestniku posestno varstvo. Subjektiven rok za uveljavljanje posestnega varstva je izredno kratek, in sicer 30 dni od ugotovite motenja posesti. V kolikor DUTB ne bi v navedenem roku s tožbo zahtevala prenehanja motenja, bi izgubila to posestno varstvo. DUTB je tako z vložitvijo tožbe, kot so zapisali, “preprečila škodljive posledice in omogočila gospodarno uporabo sredstev proračuna ter njihovo čim večjo povrnitev državi”.

Kot so še spomnili, je objekt, v katerem deluje skupnost Plac, predviden za rušenje, na zemljišču pa je načrtovana gradnja stanovanjske soseske in doma za ostarele občane.

DUTB je sicer novembra najavila svoj obisk v stavbi, v kateri deluje Plac, ter zahtevala plačevanje uporabnine za objekt, a so obisk nato odpovedali. Uporabniki v stavbi delujejo s prostovoljnimi prispevki in svojim delom.